Sklep II Ips 447/2007 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Revizija se zavrne.

[JEDRO] Revizija je neutemeljena, ker sta nižji sodišči prvo revizijo tožnikov zaradi nedovoljenosti revizije v pravdi zaradi motenja posesti pravilno zavrgli.

[OBRAZLOŽITEV] V tej pravdni zadevi je sodišče prve stopnje s sklepom I P 28/2005-8 z dne 2.2.2005 tožbo štelo za umaknjeno. Sodišče druge stopnje je s sklepom I Cp 1396/2005 z dne 25.7.2006 pritožbo tožnikov zavrnilo in prvostopenjski sklep potrdilo. Zoper zadnji sklep sta tožnika dne 24.8.2006 vložila revizijo. Sodišče prve stopnje je revizijo z dne 24.8.2006 zavrglo kot nedovoljeno. Pritožbo tožnikov je sodišče druge stopnje zavrnilo in prvostopenjski sklep o zavrženju revizije potrdilo. Proti zadnjemu sklepu sta tožnika vložila laično revizijo. V njej vztrajata pri trditvah iz pritožbe. Toženci namreč protizakonito posegajo v posest tožnikov, medtem ko sodišča vloge tožnikov zavračajo. Tožnika vztrajata, da se njunemu tožbenemu zahtevku ugodi. Revizija ni utemeljena. V tem postopku gre za pravdo zaradi motenja posesti. V tovrstnih pravdah veljajo nekatere posebne določbe Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 in nadaljnji) in sicer določbe 424. do 430. člena ZPP. Med temi je tudi določba četrtega odstavka 428. člena ZPP, da zoper sklep, izdan v pravdah zaradi motenja posesti, ni revizije. Zoper pravnomočni sklep, da se tožba šteje za umaknjeno, sta tožnika vložila revizijo. Sodišče prve stopnje je to revizijo zavrglo, ker ni dovoljena, sodišče druge stopnje je to odločitev potrdilo. Zoper pravnomočni sklep o zavrženju revizije sta tožnika vložila novo revizijo. Taka revizija je po izrecni določbi tretjega odstavka 384. člena ZPP dovoljena. Revizijsko sodišče jo je obravnavalo in ugotovilo njeno neutemeljenost. Pri tem se ni spuščalo in se ni smelo spuščati v vsebino pravdne zadeve, temveč je obravnavalo samo vprašanje dovoljenosti prve revizije. Ker gre za pravdo zaradi motenja posesti, v kateri revizija ni dovoljena (četrti odstavek 428. člena ZPP), je ugotovilo pravilnost sklepov nižjih sodišč o zavrženju prve revizije, ker ni dovoljena. Zato je na podlagi 378. člena ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP drugo revizijo tožnikov zavrnilo.