Sklep I Up 461/2001 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 188/2001-2 z dne 21.2.2001.

[JEDRO]

Ni podlage za vložitev tožbe v upravnem sporu zaradi molka organa druge stopnje, če organ prve stopnje ni izdal nove odločbe v zvezi z odločbo organa druge stopnje.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je upravno sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št.

50/97, 65/97 in 70/00 - ZUS) zavrglo tožničino tožbo, ki jo je vložila, ker Območna geodetska uprava L., Izpostava L., v zvezi z odločbo drugostopnega organa Ministrstva za okolje in prostor Republike Slovenije z dne 14.7.2000, ni dopolnila postopka in ponovno odločila o njenem zahtevku z dne 21.10.1998. Po presoji sodišča prve stopnje tožnica v takem primeru ne more vložiti tožbe v upravnem sporu, temveč lahko v skladu s četrtim odstavkom 26. člena ZUS, ki med drugim določa, da ima stranka pravico obrniti se na organ druge stopnje, če organ prve stopnje, zoper katerega odločbo je dopustna pritožba, ne odloči o zahtevi v dveh mesecih ali pa v krajšem, s posebnim predpisom določenem roku. V obravnavanem primeru bi se morala tožnica v skladu s to določbo ZUS in določbo 246. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 47/86, p.b. - ZUP/86), ki se v skladu s 324. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Uradni list RS, št. 89/99 in 70/00) uporablja v vseh začetih upravnih zadevah, ki do uveljavitve ZUP še niso končane oziroma ni po novem vloženo pravno sredstvo, vložiti pritožbo na ministrstvo za okolje in prostor, ker organ prve stopnje ni v predpisanem roku izdal nove odločbe v zvezi z odločbo organa druge stopnje. Po določbi drugega odstavka 218. člena ZUP/86 se namreč v primerih, ko prvostopni organ, zoper katerega odločbo je dopustna pritožba, ne odloči v predpisanem roku, šteje, da je izdana negativna odločba, zoper katero ima stranka pritožbo po 246. členu ZUP/86.

Upravno sodišče je tožničino tožbo zavrglo, ker akt, ki se izpodbija s tožbo, ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.

V pritožbi tožnica trdi, da je zahtevala ugotovitev ničnosti odločb, o čemer pa, kljub njeni urgenci, drugostopni organ ni odločil.

Ničnostni razlog obstaja po 88. členu ZDen, ki ne dopušča nobenega razpolaganja z nepremičninami, ki so predmet vračanja po ZDen.

Predlaga, da se njeni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi, ter navedeni akt izreče za ničen.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče se strinja s presojo sodišča prve stopnje, in to zaradi razlogov, ki jih je navedlo. Tožničina tožba se nanaša na neizdajo nove odločbe v zvezi z odločbo organa druge stopnje in ne na molk organa druge stopnje. Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da bi v obravnavanem primeru morala tožnica v skladu z 246. členom ZUP/86 vložiti pritožbo na organ druge stopnje, če prvostopni organ ni v predpisanem roku izdal nove odločbe v zvezi z odločbo organa druge stopnje.

Pritožbeni ugovori so neutemeljeni. Tožničin zahtevek na ugotovitev ničnosti z dne 21.10.1998 se nanaša na odločbi organa prve stopnje z dne 15.7.1997 in z dne 9.9.1997. Organ prve stopnje je zavrgel to zahtevo, ker tožnici ni priznal položaja stranke v postopku, toda organ druge stopnje je to odločitev odpravil in zadevo vrnil v novo odločanje z napotki, kako naj organ postopa v novem postopku. Zato bo tudi navedbe o ničnosti najprej presojal organ prve stopnje v novem postopku.

Neutemeljeno pritožbo je sodišče zavrnilo na podlagi 73., v zvezi z 68. členom ZUS, ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje.