Sklep II Ips 471/93 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO] Revizija proti pravnomočnemu sklepu, izdanemu v izvršilnem postopku, ni dovoljena. Dovoljena pa je revizija proti sklepu o zavrženju takšne revizije.

[OBRAZLOŽITEV] Sodišče prve stopnje je zavrglo revizijo, vloženo proti sklepu sodišča druge stopnje, s katerim je to sodišče zavrglo pritožbo dolžnice, pritožbo njenega pooblaščenca pa zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Sodišče druge stopnje pa je sklep sodišča prve stopnje potrdilo, potem ko je zavrnilo pritožbo dolžnice in njenega pooblaščenca. Proti sklepu sodišča druge stopnje vlagata dolžnica in njen pooblaščenec pravočasno revizijo zaradi smiselno uveljavljanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Revizijskemu sodišču smiselno predlaga, da vloženo revizijo dovoli. V reviziji zatrjuje, da so bile v pravdnem postopku in v postopku izvršbe zagrešene nezakonitosti tako s strani sodnice kot tudi odvetnika, ki pomenijo kazniva dejanja. Revizija je bila vročena Javnemu tožilcu RS, ki se o njej ni izjavil in upniku, ki nanjo ni odgovoril (390. čl. ZPP). Revizija ni utemeljena. Določilo 9. čl. Zakona o izvršilnem postopku izrecno izključuje revizijo zoper pravnomočno odločbo, izdano v izvršilnem postopku. Določila pravdnega postopka pa se v izvršilnem postopku uporabljajo le, če v Zakonu o izvršilnem postopku (ali v drugem zakonu) ni določeno drugače (14. čl. Zakona o izvršilnem postopku). Glede na to, da revizija v izvršilnem postopku ni dovoljena (zgoraj citirani 9. čl. Zakona o izvršilnem postopku), da torej Zakon o izvršilnem postopku ne dopušča revizije tudi, če je ta vložena proti sklepu, s katerim se izvršilni postopek pravnomočno konča, in kakršen je tudi obravnavani primer, sta izpodbijani odločitvi sodišča prve in druge stopnje tudi po presoji revizijskega sodišča pravilni. Vlagateljema revizije pa revizijsko sodišče pojasnjuje še, da revizijsko sodišče v revizijskem postopku, ki je bil sprožen z vložitvijo nedovoljene revizije, o sicer zatrjevanih nezakonitostih ne sme odločati, ker v takšnem primeru vsebinske presoje izpodbijanih odločb ni. Glede na navedeno je revizijsko sodišče odločilo, kot je razvidno iz izreka sklepa (3. in 4. odst. 400. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 393. čl. istega zakona).