Sklep I Up 476/99 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Pritožbi se ugodi, sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 2850/97-9 z dne 13.5.1999 se razveljavi in zadeva vrne istemu sodišču v nov postopek.

[JEDRO]

Sodišče prve stopnje je s tem, da v sodbi ni odgovorilo na tožbene ugovore, bistveno kršilo določbe postopka iz 13. točke drugega odstavka 354. člena Zakona o pravdnem postopku.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnih sporih (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 23.9.1997. S to odločbo je bila zavrnjena tožnikova pritožba zoper sklep Republiške uprave za javne prihodke - Izpostava B. z dne 27.1.1995 o prisilni izterjavi denarne kazni v znesku 50.000,00 SIT, ki je bila tožniku naložena s sklepom Sekretariata za kmetijstvo Občine B. z dne 2.6.1994. V obrazložitvi sodbe sodišče prve stopnje soglaša s toženo stranko, da je sklep o prisilni izterjavi pravilen, saj je izdan na podlagi sklepa o izvršbi z dne 2.6.1994, ki je postal izvršljiv dne 15.6.1994. Sodišče še navaja, da se sodba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, št. U 1639/93 z dne 14.6.1995, na katero se sklicuje tožnik v pritožbi kot tudi v tožbi, ne nanaša na upravno izvršilni postopek, ampak se nanaša na postopek izdaje komasacijske odločbe. Ugovori, ki se nanašajo na zakonitost odločbe, izdane v postopku komasacije, pa v upravnem izvršilnem postopku ni mogoče upoštevati. Po določbi 280. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP/86) je namreč v upravnem izvršilnem postopku mogoče uveljavljati le ugovore, ki se nanašajo na samo izvršbo.

Tožnik v pritožbi uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Ker je vrhovno sodišče s sodbo, št. U 1639/93 z dne 14.6.1995 razveljavilo odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarsto in prehrano z dne 29.11.1993, meni, da za denarno kazen in za izterjavo le te ni podlage. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponoven postopek.

Tožena stranka in Državno pravobranilstvo Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa na pritožbo nista odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi sicer zavzelo pravilno stališče, da se v upravnem izvršilnem postopku lahko uveljavljajo le ugovori, ki se nanašajo na samo izvršbo. Vendar pa s tem po presoji pritožbenega sodišča ni odgovorilo na tožbeni ugovor. Tožnik se je namreč v tožbi kot tudi že v pritožbi v upravnem postopku skliceval na sodbo Vrhovnega sodišča RS, št. U 1639/93 z dne 14.6.1995. S to sodbo je bila odpravljena odločba Ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo Republike Slovenije z dne 29.11.1993, s katero je bila zavrnjena tožnikova pritožba zoper sklep o dovolitvi izvršbe. Napačna je torej presoja sodišča prve stopnje, da se tožnikovi ugovori ne nanašajo na samo izvršbo, ampak na zakonitost odločbe o komasaciji.

Ker sodba sodišča prve stopnje glede odločilnih dejstev ni obrazložena in je zato ni mogoče preizkusiti, je podana bistvena kršitev določb postopka iz 13. točke 2. odstavka 354. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP/77), torej kršitev, na katero mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti. Zato je izpodbijano sodbo na podlagi 74. člena v zvezi s 16. členom ZUS razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.