Sodba I Up 412/2000 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 554/98-6 z dne 10.1.2000.

[JEDRO]

Razlogi, ki jih navaja tožnik za pridobitev statusa žrtve vojnega nasilja (kot otrok partizana je ves čas druge svetovne vojne prebil na svojem domu, kjer jim je okupator večkrat grozil), ne sodijo med zakonske pogoje za pridobitev tega statusa.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 65/97, v nadaljevanju ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 17.3.1998. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo Upravne enote R. z dne 8.1.1998. Sodišče prve stopnje je na podlagi podatkov iz predloženih upravnih spisov ugotovilo, da je tožnik prebil ves čas druge svetovne vojne na svojem domu. Glede na ugotovljeno dejansko stanje je odločilo, da po določbah 1., 2. in 3. člena Zakona o žrtvah vojnega nasilja (Uradni list RS, št. 63/95, 8/96 in 44/96, v nadaljevanju ZZVN) za tožnika ne obstojijo pogoji za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja.

V svoji pritožbi tožnik povzema tožbene navedbe. Ne zdi se mu prav, da že oče, ki je bil aktivni partizan, ni dobil nikakršne borčevske pokojnine, pa tudi sam je kot otrok veliko prestal med drugo svetovno vojno. Po vojni zaradi bolezni, ki jo je dobil med služenjem vojaškega roka v JLA, ni dobil zaposlitve pri policiji, nato pa je šlo še njegovo podjetje v stečaj. Meni, da sedaj živi brez vsakršnih pravic.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita. Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da pogoje za pridobitev statusa žrtve vojnega nasilja določajo 1., 2. in 3. člen ZZVN in da nad tožnikom niso bili izvajani prisilni ukrepi ali prisilna dejanja okupatorja. Razlogi, ki jih navaja tožnik za pridobitev statusa žrtve vojnega nasilja, tudi po mnenju pritožbenega sodišča, ne sodijo med zakonske pogoje za pridobitev statusa žrtve vojnega nasilja. Tožnik tudi v pritožbi ne navaja kršitev sodišča prve stopnje, zaradi katerih bi bila odločitev sodišča prve stopnje nepravilna.

Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.