Sklep I Up 311/2001 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Pritožba se zavrže.

[JEDRO]

Zoper sklep, ki ima dejansko značaj zahteve predsednika senata za odpravo pomanjkljivosti tožbe (1. odstavek 29. člena ZUS), ZUS posebne pritožbe ne predvideva, zato je nedovoljena.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom, sklicujoč se na določbo 5. odstavka 98. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), odredilo, da mora odvetnik D.L.K. iz M. kot pooblaščenec tožnice v roku 15 dni sodišču predložiti pisno pooblastilo za vložitev tožbe in za zastopanje tožnice v tem upravnem sporu, sicer bo sodišče tožbo v skladu z določbo 4. odstavka 98. člena ZPP zavrglo. V obrazložitvi sklepa prvostopno sodišče še navaja, da odvetnik D.L.K. tožbi z dne 5.6.1996 pooblastila tožnice ni predložil, na poziv sodišča z dne 17.10.2000 pa je predložil le notarsko overjeno fotokopijo pooblastila z dne 19.2.1993, s katerim ga je tožnica pooblastila za zastopanje v postopku denacionalizacije.

Odvetnik D.L.K. vlaga pritožbo zoper izpodbijani sklep zaradi napačne uporabe določil Zakona o upravnem sporu (ZUS) in Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Navaja, da je izpodbijani sklep sam s seboj v nasprotju, saj iz izreka izhaja, da sodišče "hoče imeti" izvirnik pooblastila, iz obrazložitve pa izhaja, da je predloženo pooblastilo staro. Tožnica ga je dne 19.2.1993 s splošnim pooblastilom pooblastila, da jo zastopa v vseh njenih pravnih stvareh, torej tudi v postopku ugotovitve državljanstva. Če sodišče moti, da je predložil overjeno kopijo pooblastila namesto originala, je to v nasprotju z določili Zakona o notariatu. Glede starosti pooblastila pa navaja, da predloženo pooblastilo ni časovno omejeno. Ker je v njem izrecno navedeno, da poleg ostalega zajema tudi postopek denacionalizacije, to pomeni, da pooblastilno razmerje preneha z zaključkom denacionalizacijskega postopka. Sicer pa bi mu bilo enostavneje predložiti novo pooblastilo, če ne bi tožnica v letu 1998 umrla.

Predlaga, da Vrhovno sodišče RS pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in ugotovi, da je predloženo pooblastilo veljavno oziroma podrejeno, da ga odpravi in zadevo vrne v novo odločanje.

Pritožba odvetnika D.L.K. ni dovoljena.

Po določbi 1. odstavka 79. člena ZUS se sklep lahko izpodbija s posebno pritožbo samo, kolikor tako določa ta zakon.

Izpodbijani sklep ima dejansko značaj zahteve predsednika senata za odpravo pomanjkljivosti tožbe v smislu določbe 1. odstavka 29. člena ZUS. Ker ZUS zoper takšne sklepe posebne pritožbe ne predvideva, je pritožba odvetnika D.L.K. nedovoljena, ne glede na to, da je prvostopno sodišče v pravnem pouku izpodbijanega sklepa napačno navedlo, da je dovoljena.

Pritožbeno sodišče jo je zato na podlagi prvega odstavka 351. člena ZPP v povezavi s 1. odstavkom 16. člena ZUS zavrglo in ni presojalo pritožbenih ugovorov.