Sklep I Up 133/99 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Pritožbi se ugodi, sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 1154/98-8 z dne 4.5.1998 se razveljavi in se zadeva vrne v nov postopek.

[JEDRO] Izpodbijani sklep nima razlogov glede odločilnih dejstev, ker iz njega ni razvidno, na kateri podlagi temelji ugotovitev sodišča, da je odločbo prejela pooblaščenka tožeče stranke, od tega pa je odvisna pravočasnost tožbe.

[OBRAZLOŽITEV] Upravno sodišče je z izpodbijanim sklepom na podlagi 2. točke 1. odstavka v zvezi s 3. odstavkom 34. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, ZUS) kot prepozno zavrglo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 4.5.1998. Iz obrazložitve sklepa izhaja, da je iz upravnih spisov - povratnice, ki je priložena izpodbijani odločbi, razvidno, da je prejela odločbo pooblaščena oseba tožeče stranke dne 9.5.1998. Ker je tožeča stranka poslala tožbo priporočeno po pošti dne 16.7.1998, torej po poteku trideset dnevnega roka za vložitev tožbe (ki je potekel dne 8.6.1998), je bila vložena prepozno, zato jo je sodišče po uradni dolžnosti zavrglo. Tožeča stranka vlaga pritožbo zaradi bistvene kršitve določb upravnega postopka in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da je že v tožbi navedla, da je prejem odločbe podpisala M.K., izvenzakonska partnerica direktorja M.H., ki mu je odločbo pozabila izročiti. Direktor tožeče stranke je šele 2.7.1998, ko je prejel sklep Carinarnice L. v postopku izvršbe, izdan 29.6.1998, ugotovil, da je tožena stranka izdala odločbo. Ker je prejem odločbe podpisala M.K., ki pri tožeči stranki ni bila zaposlena niti ni bila družbenik te družbe, vročitev ni bila opravljena v skladu z določbami zakona o upravnem postopku. Rok za vložitev pritožbe je torej tekel od 2.7.1998, ko je direktor tožeče stranke odločbo dejansko prejel, kar je natančno obrazloženo tudi v tožbi. Sodišče glede teh navedb ne zavzame nobenega stališča. Prav tako ne obrazloži svojega zaključka, da je iz povratnice razvidno, da je odločbo podpisala pooblaščenka tožeče stranke. Pri tem niti ne navede, katera oseba je povratnico dejansko podpisala. Predlaga ugoditev pritožbi, razveljavitev izpodbijanega sklapa in nadaljevanje postopka. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila. Pritožba je utemeljena. Po določbi 1. odstavka 87. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP/86, po katerem je skladno s 6. členom v času odločanja veljavnega Carinskega zakona, Uradni list RS, št. 1/95, 28/95, postopal carinski organ, kadar s tem zakonom ni bilo drugače določeno), je potrebno spis vročiti osebno tistemu, kateremu je namenjen, med drugim tudi, kadar začne teči od dneva vročitve rok, ki se ne more podaljšati. Kadar gre za vročanje pravni osebi, je potrebno spis vročiti zakonitemu zastopniku le-te oziroma osebi, ki je za sprejemanje spisov pooblaščena. Kot je razvidno iz predloženih spisov, je tožeča stranka že v tožbi navajala, da M.K., ki je dne 9.5.1998 podpisala prejem odločbe, za sprejem le-te ni bila pooblaščena. Sodišče se do teh tožbenih navedb ni opredelilo, ampak je izpodbijani sklep utemeljilo z ugotovitvijo, da je odločbo dne 9.5.1998 prejela pooblaščena oseba tožeče stranke. Ker iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, na kateri podlagi temelji ta ugotovitev sodišča (v sklepu niti ni navedeno ime osebe, ki naj bi odločbo prejela), ugovorov glede pravočasnosti vložene tožbe ni mogoče presoditi. Poleg tega iz upravnih spisov izhaja, da je tožeča stranka že v upravnem postopku za zastopanje pooblastila odvetnico S.D., ki je v njenem imenu tudi vložila pritožbo v upravnem postopku. Ker izpodbijani sklep sodišča prve stopnje nima razlogov glede odločilnega dejstva, ga ni mogoče preizkusiti in je podana bistvena kršitev določb postopka. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 74. člena ZUS v zvezi z 68. členom ZUS pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo upravnemu sodišču v nov postopek.