Legislator Case Law & Legislation
Sodba I Up 1142/2000 ECLI:SI:VSRS:2001:I.UP.1142.2000 AI generated

Sodba I Up 1142/2000 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Case Number Sodba I Up 1142/2000
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date

Legislator summary

AI generated

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. U 400/99-6 z dne 11.10.2000.

Legislator headnote

AI generated

Sodba I Up 1142/2000 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije: št. U 400/99-6 z dne 11.10.2000.

Keywords

AI generated
availability of state protection responsibility of Slovenia restoration of former state partial revision preliminary injunction rendered moot articulation of statutory grounds
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. U 400/99-6 z dne 11.10.2000.

[JEDRO] Ni podlage za denacionalizacijo, kadar je bilo premoženje podržavljeno po predpisu, ki ni naveden v 3. členu ZDen.

[OBRAZLOŽITEV] Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožnikovo tožbo proti sklepu tožene stranke z dne 12.01.1999, s katero je bila zavrnjena njegova pritožba zoper odločbo Upravne enote L., izpostava V. R. z dne 13.5.1998. Prvostopni upravni organ je zavrgel tožnikovo vlogo za denacionalizacijo parcele št. 355/3, vpisane v vl. št. 318 k.o. T.p. Prvostopenjsko sodišče je sledilo odločitvi tožene stranke in v izpodbijani sodbi ugotovilo, da je bila obravnavana parcela v letu 1959 podržavljena na podlagi Zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč. Odločba o podržavljenju je bila po uradni dolžnosti razveljavljena, ker je bilo ugotovljeno, da zemljišče ne more biti predmet nacionalizacije, ker leži izven ožjega gradbenega okoliščina občine L. V. R. V zemljiški knjigi je bilo zato vzpostavljeno prvotno lastniško stanje. Isto zemljišče je bilo podržavljeno z odločbo z dne 9.4.1976, na podlagi Zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27/72), zaradi predvidene gradnje dostopne poti. Z razlaščencem je bil, s pogodbo z dne 29.1.1975, sklenjen sporazum o odškodnini za razlaščeno zemljišče. Ker Zakon o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe ni pravni temelj, na podlagi katerega bi lahko tožnik zahteval denacionalizacijo spornega zemljišča po Zakonu o denacionalizaciji (ZDen), je prvostopenjsko sodišče tožbo zavrnilo. Tožnik v pritožbi navaja, da se mu je zgodila krivica. Pogodba, s katero mu je bilo odvzeto zemljišče, je bila vsiljena in je bilo zemljišče kasneje uporabljeno za drug namen kot je naveden v odločbi o razlastitvi. Odškodnina za zemljišče je bila nizka in zato je bila razlastitev krivična. Sporno zemljišče ima v posesti od leta 1938. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila. Pritožba ni utemeljena. Pritožbeno sodišče se strinja z dejansko in pravno podlago izpodbijane sodbe. Prvostopenjsko sodišče je navedlo za svojo odločitev pravilne razloge in se pritožbeno sodišče z njimi v celoti strinja ter jih zato na tem mestu ne ponavlja. Pravilno je stališče tožene stranke in prvostopenjskega sodišča, da predpis, na podlagi katerega je bilo tožniku podržavljeno zemljišče, ne spada v okvir predpisov, na podlagi katerih je mogoča denacionalizacija podržavljenega premoženja, saj ni naštet v 3. členu ZDen in ni bil izdan do uveljavitve ustave SFRJ iz leta 1963. Ker tožnik torej ni upravičenec do denacionalizacije niti po 3. in ne po 4. členu ZDen, v postopku denacionalizacije ne more zahtevati vračila podržavljenega zemljišča. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje na podlagi 73. člen Zakona o upravnem sporu, saj niso podani pritožbeni razlogi in tudi ne razlogi na katere mora paziti po uradni dolžnosti.