Sklep I Pr 18/93 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča se kot neutemeljen zavrne.

[JEDRO]

Dejstvo, da je bila tožnica približno leto dni pred vložitvijo tožbe zaposlena na civilnem oddelku pritožbenega sodišča po presoji vrhovnega sodišča ni tehten razlog v smislu 68. člena ZPP. Na ekonomičnost postopanja v tej zadevi namreč zgolj dejstvo, da je zadevo, v kateri naj bi nastali stroški zastopanja, ki jih tožnica v tej zadevi vtožuje, ne more vplivati.

[OBRAZLOŽITEV]

Dne 3.4.1992 je tožeča stranka vložila pri Temeljnem sodišču v A., enoti v ... proti toženi stranki tožbo zaradi plačila 140.000,00 SIT. Z vlogo z dne 17.5.1939 pa je tožeča stranka predlagala, naj se za odločanje v tej zadevi določi drugo stvarno pristojno sodišče. Kot razlog je navedla dejstvo, da je do prve polovice 1991 službovala na civilnem oddelku Višjega sodišča v ... Poleg tega v predlogu zatrjuje, da Temeljno sodišče v B., enota v ... obravnava zadevo P 125/91, zato bi bilo zaradi načela ekonomičnosti smotrno zadevi obravnavati skupno. Predlog nadalje utemeljuje še, da je vrhovno sodišče njenemu predlogu za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča ugodilo iz istega razloga s sklepom I Pr 28/91 z dne 5.9.1991.

Predlog ni utemeljen.

Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi, da naj postopa v posamezni zadevi drugo stvarno pristojno sodišče, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so zato drugi tehtni razlogi (68. člen ZPP). Dejstvo, da je bila tožnica približno leto dni pred vložitvijo tožbe zaposlena na civilnem oddelku pritožbenega sodišča pa po presoji vrhovnega sodišča ni tehten razlog v smislu 68. člena ZPP, zaradi katerega bi bilo potrebno za odločanje v tej pravdni zadevi določiti drugo stvarno pristojno sodišče. Po presoji vrhovnega sodišča Republike Slovenije tudi trditev, da naj bi se ta pravdni postopek lažje opravil pred Temeljnim sodiščem v B., enoti v ... , zato ker to sodišče obravnava zadevo P 125/91 iz katere po trditvah tožeče stranke izvirajo v tej pravdni zadevi sporni stroški za zastopanje tožene stranke, niso utemeljene.

Na ekonomičnost postopanja v tej zadevi zgolj dejstvo, da je zadevo, v kateri naj bi nastali stroški zastopanja, ki jih tožnica v tej zadevi vtožuje, ne more vplivati. Zato je Vrhovno sodišče Republike Slovenije predlog kot neutemeljen zavrnilo.