Legislator Case Law & Legislation
Sodba I Up 1014/99 ECLI:SI:VSRS:2000:I.UP.1014.99 AI generated

Sodba I Up 1014/99 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Case Number Sodba I Up 1014/99
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date

Legislator summary

AI generated

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, št. U 376/98-6 z dne 1.9.1999. Če ob reševanju tožbe sodišče prve stopnje ugotovi take bistvene kršitve, ki so opredeljene v 2. točki 25. člena ZUS, mora po 3. točki 1. odstavka 60. člena ZUS tožbi ugoditi in odpraviti izpodbijani upravni akt in zadevo vrniti v ponoven postopek.

Legislator headnote

AI generated

Sodba I Up 1014/99 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije: odstavka 10. člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91, 56/92, 13/93, 31/93, 24/95, 20/97, v nadaljevanju ZDen) ni upravičenec do vračila nepremičnin, ker je dobil oziroma imel pravico dobiti odškodnino od tuje države in ker v času odvzema ni imel jugoslovanskega državljanstva. Svojo odločitev je organ prve stopnje oprl na pravnomočno odločbo Ministrstva za notranje zadeve z dne 9.8.1995. Z njo je bila v zadevi ugotovitve državljanstva za pok. J.P. zaradi denacionalizacije zavrnjena pritožba E.P. iz I. in potrjena odločba Oddelka za notranje, splošne in družbene zadeve Občine A. z dne 25.11.1993, s katero je bilo ugotovljeno, da J.P. ni bil državljan Republike Slovenije.

Keywords

AI generated
revocation of nationality revocation of refugee status suspension of naturalization deportation despite health issues recognition of a state requested state
AI generated
Sodba U 718/2002
Vezanost denacionalizacijskega organa na odločbo o ugotovitvi državljanstva ni razlog za neuporabo obnovitvenega razloga iz 4.
sodba in sklep I U 132/2010
Ker je imel tožnik C.C. možnost vložiti pritožbo zoper upravni akt, pa tega ni storil, je sodišče njegovo tožbo zavrglo. Ker izpodbijana odločba o zavrnitvi zahteve za denacionalizacijo temelji na (pravnomočnih) ugotovitvenih odločbah o državljanstvu (med drugim tudi na pravnomočni ugotovitveni odločbi o državljanstvu za tožnico), ugotovitev državljanstva kot samostojna pravna celota pa v postopku denacionalizacije pomeni predhodno vprašanje, tožnica neutemeljeno ugovarja, da je prvostopni organ odločil preuranjeno, ker še niso izčrpana pravna sredstva v postopku za ugotovitve državljanstva za tožnico. Ta organ namreč o državljanskem statusu pravne naslednice bivšega lastnika v postopku ni odločal, pač pa se je pravilno oprl na dejstva, ugotovljena z ugotovitveno odločbo o državljanstvu.
Sklep X Ips 255/2008
Revident le zatrjuje, da gre za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju o tem, kako in v kakšnem obsegu razlagati terminus lojalnega ravnanja v okviru dokazovanja pogojev za priznanje statusa denacionalizacijskega upravičenca. Po mnenju revizijskega sodišča pa v zvezi z dokazovanjem pogojev za priznanje statusa denacionalizacijskega upravičenca glede lojalnega ravnanja ne gre za pravno ampak za dejansko vprašanje, kar pa revizijsko sodišče ne sme obravnavati, ker mu to ne dopušča 2. odstavek 85. člena ZUS-1. Revident pa tudi ne navaja sodnih odločb vrhovnega sodišča, od katerih naj bi odstopala izpodbijana odločitev, kot tudi ne pravnega vprašanja v zvezi z ugotavljanjem državljanstva, na katerega naj bi se nanašal odstop od sodne prakse. Glede na navedeno revident ni izpolnil trditvenega in dokaznega bremena o obstoju pogojev za dovolitev revizije zaradi odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča v smislu 2. točke 2. odstavka 83. člena ZUS-1. Zgolj ugotavljanje državljanstva in posledično izguba pravice uveljavljanja vračila premoženja po določbah ZDen za tožečo stranko, sama po sebi ne zadošča za dovolitev revizije po 3. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1. Revident bi moral namreč navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev in konkretne razloge, zaradi katerih so te posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati.
Sodba I Up 941/2004
Upravičenec iz 3., 4. in 5. člena ZDen je oseba, ki izpolnjuje pogoje glede jugoslovanskega državljanstva v času podržavljenja (9. člen ZDen). Na drugačno odločitev v stvari ne vpliva članstvo R Slovenije v EU. Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 23.5.2003, s katero je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo Upravne enote K. z dne 30.5.2002. S to odločbo je prvostopni organ zavrnil zahtevo za denacionalizacijo nepremičnega premoženja vpisanega v vl. št. 843, 1005, 587, 976, 870, 875, 1011, 847 in 471 vse k.o. S.C. v stari izmeri ter nepremičnin vpisanih pri vl. št. 393, 94, 207 in 206 vse k.o. K., ker prejšnji lastniki tega premoženja niso upravičenci po 1. in 2. odstavku 9. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen). S pravnomočno odločbo Upravne enote K., Oddelka za upravne notranje zadeve z dne 9.11.2001, je bilo namreč ugotovljeno, da se nekdanji lastniki ob podržavljenju niso šteli za jugoslovanske državljane.
UPRS sodba I U 1749/2013
Tožbi se ugodi, odločba Ministrstva za kulturo, št.

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, št. U 376/98-6 z dne 1.9.1999.

[JEDRO]

Če ob reševanju tožbe sodišče prve stopnje ugotovi take bistvene kršitve, ki so opredeljene v 2. točki 25. člena ZUS, mora po 3. točki 1. odstavka 60. člena ZUS tožbi ugoditi in odpraviti izpodbijani upravni akt in zadevo vrniti v ponoven postopek.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugodilo tožbi tožeče stranke in odpravilo odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z dne 20.12.1997 ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke proti sklepu Upravne enote A. z dne 31.7.1997, s katerim je bila zavržena njena zahteva za vrnitev nepremičnin, ki so bile nacionalizirane sedaj že pok. J.P., ker ta po določbi 2.

odstavka 10. člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91, 56/92, 13/93, 31/93, 24/95, 20/97, v nadaljevanju ZDen) ni upravičenec do vračila nepremičnin, ker je dobil oziroma imel pravico dobiti odškodnino od tuje države in ker v času odvzema ni imel jugoslovanskega državljanstva. Svojo odločitev je organ prve stopnje oprl na pravnomočno odločbo Ministrstva za notranje zadeve z dne 9.8.1995. Z njo je bila v zadevi ugotovitve državljanstva za pok. J.P. zaradi denacionalizacije zavrnjena pritožba E.P. iz I. in potrjena odločba Oddelka za notranje, splošne in družbene zadeve Občine A. z dne 25.11.1993, s katero je bilo ugotovljeno, da J.P. ni bil državljan Republike Slovenije.

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbi tožeče stranke in odpravilo izpodbijano odločbo na podlagi 3. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97, v nadaljevanju ZUS), ker je presodilo, da v postopku za njeno izdajo niso bila upoštevana pravila postopka. V obrazložitvi izpodbijane sodbe navaja, da je odločba tožene stranke nezakonita iz formalnopravnih razlogov (240. člen Zakona o splošnem upravnem postopku, ZUP/86). Navaja, da je organ prve stopnje s sklepom zavrgel zahtevo tožeče stranke, čeprav bi moral o njej vsebinsko odločiti glede na dejstvo, da jo je tudi vsebinsko presojal, ker je ugotavljal dejansko vprašanje obstoja državljanstva pok. J.P. in njegove pravice do odškodnine od tuje države. Zato sta izrek in obrazložitev sklepa organa prve stopnje v medsebojnem nasprotju. Opisano pa je bistvena kršitev določb postopka, ki lahko vpliva na zakonitost in pravilnost odločitve. Ker je tožena stranka presodila, da je odločitev organa prve stopnje pravilna, je po presoji sodišča prve stopnje nepravilna tudi njena odločitev. Za ponoven postopek daje sodišče prve stopnje napotke, po katerih bi moral upravni organ ugotoviti, ali je tožeča stranka zahtevek vložila kot pravna naslednica pok. moža, kateremu je bilo premoženje nacionalizirano, ali uveljavlja pravico do denacionalizacije na podlagi 12. člena ZDen, torej v svojstvu denacionalizacijske upravičenke oziroma ali je v tem smislu spremenila zahtevek in kdaj je to storila. V ponovljenem postopku pa bi se upravni organ moral opredeliti tudi glede pravnega temelja za denacionalizacijo. Glede določbe 12. člena ZDen sodišče prve stopnje še navaja, da ne pritrjuje mnenju tožeče stranke, da ta določba ne izključuje zakonca kot upravičenca do denacionalizacije, tudi če je bil slednji kot optant izključen od denacionalizacije.

V pritožbi tožeča stranka navaja okoliščine izvedene nacionalizacije in zatrjuje, da za njeno izvedbo ni bilo razlogov. Opisuje tudi okoliščine, za katere meni, da dokazujejo, da njen pokojni mož ni opustil bivanja v V. in ni optiral za Italijo.

Na pritožbo tožena stranka ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožeča stranka v pritožbi ni navedla razlogov, iz katerih izpodbija sodbo sodišča prve stopnje. Ker se njene pritožbene navedbe sklicujejo na okoliščine, ki niso predmet obravnavanega upravnega spora, je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijano sodbo le v mejah pritožbenih razlogov, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti po 2. odstavku 365. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 4/77, 36/77, 36/80, 69/82, 58/84, 74(87, 14/88, 20/90 in 27/90, v nadaljevanju ZPP/77).

Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je sodišče prve stopnje pravilno odpravilo odločbo tožene stranke iz formalnopravnih razlogov. Tudi po presoji pritožbenega sodišča so ravnanja pred izdajo odločbe tožene stranke, ki jih navaja sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe, takšne bistvene kršitve določb ZUP/86, ki lahko vplivajo na zakonitost in pravilnost odločitve. Če ob reševanju tožbe sodišče prve stopnje ugotovi takšne bistvene kršitve, ki so opredeljene v 2. točki 25. člena ZUS, mora po 3. točki 1. odstavka 60. člena ZUS tožbi ugoditi in odpraviti izpodbijani upravni akt in zadevo vrniti v ponoven postopek. Ker je bilo potrebno že iz razloga podane bistvene kršitve določb ZUP/86 iz 2. točke 1. odstavka 25. člena ZUS odpraviti odločbo tožene stranke, sodišče prve stopnje utemeljeno ni presojalo drugih tožbenih navedb.

Je pa v zvezi z zatrjevanjem tožeče stranke, da o možnosti za denacionalizacijo po 12. členu ZDen v upravnem postopku ni bilo odločeno, sodišče prve stopnje dalo toženi stranki pravilne napotke za ponoven postopek. Po presoji pritožbenega sodišča je pravilno tudi pravno stališče sodišča prve stopnje glede uporabe določbe 12. člena ZDen.

Ker po presoji pritožbenega sodišča niso podani razlogi, iz katerih se sodba lahko izpodbija, in ne razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi 73. člena ZUS kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.