Sodba I Up 5/99 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 703/97-7 z dne 19.11.1998.

[JEDRO]

Pri očitno majhni vrednosti nadomestnih zemljišč, ki po izračunih na podlagi veljavnih predpisov in veljavne metodologije predstavlja le majhen odstotek vrednosti podržavljenega zemljišča, za oceno ustreznosti nadomestnega zemljišča ni treba upoštevati še drugih okoliščin, ki naj bi se dokazovale z izvedencem.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbo tožeče stranke proti odločbi tožene stranke z dne 4.3.1997. Z navedeno odločbo je tožena stranka pritožbi tožeče stranke zoper odločbo o denacionalizaciji Upravne enote K. z dne 12.8.1996, delno ugodila (v delu, ki se nanaša na nepravilen izrek odločbe), v preostalem delu pa pritožbo zavrnila kot neutemeljeno (izrek pod točko I). Odločbo organa prve stopnje je odpravila in odločila (izrek pod točko II), da pok. upravičenki M.N. za podržavljeno premoženje (parc. št. 156/1, 156/12, 156/13, 156/14, vse k.o. Č.) pripada odškodnina v obliki obveznic Slovenskega odškodninskega sklada v višini 2.991,40 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan izplačila; da je tožeča stranka dolžna obveznice izročiti skrbnici za posebne primere M.K. v roku 3 mesecev po pravnomočnosti te odločbe; da z izročenimi obveznicami, do pravnomočnosti sklepa o dedovanju po pok. M.N., začasno upravlja skrbnica za posebne primere; da ji za čas od pravnomočnosti te odločbe do pričetka obrestovanja obveznic pripadajo obresti, ki veljajo za vloge na vpogled in da se glavnica valorizira.

V obrazložitvi sodbe sodišče prve stopnje med drugim navaja, da je bilo pok. upravičenki premoženje, ki je predmet tega spora, podržavljeno z odločbo o arondaciji Arondacijske komisije pri Občinski skupščini K. z dne 26.5.1964 na podlagi 65. člena Temeljnega zakona o izkoriščanju kmetijskega zemljišča (Uradni list FLRJ, št. 43/59, 53/62, v nadaljevanju temeljni zakon) ter, da ji je za ta zemljišča bilo kot odškodnina dodeljeno nadomestno zemljišče (parc. št. 160/3, k. o. Č.). Po presoji sodišča prve stopnje je upravni organ pravilno ocenil, da nadomestno zemljišče ni ustrezno in pravilno opravil primerjavo vrednosti podržavljenih zemljišč z vrednostjo nadomestnega zemljišča, v skladu z določbo 44. člena Zakona o denacionaolizaciji (v nadaljevanju: ZDen) v zvezi z določbami Odloka o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije (Uradni list RS, št. 16/92, 21/92, v nadaljevanju odlok). Po presoji prvostopnega sodišča že sama razlika v vrednosti nadomestnega zemljišča (po izračunu predstavlja vrednost nadomestnega zemljišča 8,63 % vrednosti podržavljenega zemljišča) v obravnavanem primeru zadošča za oceno, da upravičenka ni dobila ustreznega nadomestnega zemljišča.

Tožeča stranka v pritožbi navaja, da za oceno, da upravičenka ni dobila ustreznega zemljišča, ne zadošča že sama razlika v vrednosti podržavljenega in nadomestnega zemljišča in da zgolj na podlagi matematičnega izračuna ni mogoče nekritično zaključiti, da za odškodnino dano zemljišče ni bilo ustrezno. Meni, da bi bilo treba vprašanje, ali so bila kot odškodnina dana zemljišča ustrezna, presojati tudi s pomočjo izvedenca, ki bi ustreznost zemljišča presojal tudi z vidika drugih elementov (lega zemljišča, površina, možnost obdelave). Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, odpravi izpodbijano sodbo ter samo reši zadevo, ali pa zadevo vrne v ponoven postopek.

Tožena stranka in prizadeta stranka na pritožbo nista odgovorili.

Pritožba ni utemeljena.

Po določbi 29. točke 3. člena ZDen je oseba, ki ji je bilo podržavljeno premoženje po temeljnem zakonu upravičenec do denacionalizacije, če ni dobila ustreznih nadomestnih zemljišč. Pri ugotavljanju ustreznosti oziroma v tem primeru neustreznosti dodeljenega zemljišča, je upravni organ, kot je pravilno presodilo že sodišče prve stopnje, pravilno izhajal le iz vrednosti odvzetega in dodeljenega zemljišča, ugotovljeni na podlagi 1. odstavka 44. člena ZDen in na način določen v odloku, sprejetem na podlagi 3. odstavka 44. člena ZDen.

Tudi po presoji pritožbenega sodišča pri tako očitni manjši vrednosti nadomestnega zemljišča, ki po izračunih na podlagi veljavnih predpisov in veljavne metodologije predstavlja le 8,63 % vrednosti podržavljenega zemljišča, ni bilo potrebno upoštevati še drugih okoliščin, ki naj bi se dokazovale z izvedencem, ki ga tudi sicer pritožnik predlaga šele v pritožbi v upravnem sporu.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.