Sklep I Pr 15/93 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča se zavrne.

[JEDRO] Selitev stranke med pravdo, pa čeprav gre za naselitev v Sloveniji pri stranki, ki doslej ni imela stalnega naslova v Sloveniji, ni tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča v smislu 68. člena ZPP.

[OBRAZLOŽITEV] Pred Temeljnim sodiščem v Celju kot stvarno in krajevno pristojnim sodiščem je pod opr. št. P 592/85 tekel postopek v tej pravdi do odločitve Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Pr 7/93 z dne 4.3.1993, da se za odločanje v tej pravdi določi Temeljno sodišče v Mariboru. Navedeni sklep je to sodišče izdalo na predlog Temeljnega sodišča v Celju, utemeljen z okoliščino, da je zoper tožnika vložen obtožni predlog zaradi treh kaznivih dejanj žaljivih obdolžitev sodnic, zaposlenih pri Temeljnem sodišču v Celju. Po dodelitvi zadeve Temeljnemu sodišču v Mariboru je začela voditi postopek mariborska enota tega sodišča pod opr. št. III P 192/93. Tedaj pa je tožena stranka vložila predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča z utemeljitvijo, da v času odločitve vrhovnega sodišča toženka ni imela stalnega bivališča v Sloveniji, sedaj pa ga ima. Naselila se je namreč v Piranu in zato predlaga, da naj se za odločanje v tej pravdi določi Temeljno sodišče v Kopru, enota v Piranu. Predlog ni utemeljen. Po določbi 68. člena ZPP je mogoče določiti za postopanje in odločanje v konkretni pravdni zadevi drugo stvarno pristojno sodišče, če to narekujejo tehtni razlogi. Selitev stranke med pravdo, pa čeprav gre za naselitev v Sloveniji pri stranki, ki dotlej ni imela stalnega naslova v Sloveniji, ni tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča v smislu 68. člena ZPP. Kakšna drugačna presoja še zlasti ni mogoča v obravnavanem primeru, ko gre za pravdno zadevo, v kateri so bili doslej predlagani predvsem listinski dokazi, zaslišanje strank in zaslišanje prič, ki nimajo prebivališča ali bivališča v Sloveniji - ko zastopa predlagajočo stranko odvetnik s sedežem pisarne v Celju - in ko je predlogu priloženo opravičilo toženke ( l. 73a spisa) zaradi izostanka z obravnave, iz katerega se vidi, da toženki (ki se sklicuje na potovanja po Indoneziji in v New York) nikakor ne more predstavljati problemu potovanje iz Pirana v Maribor. Po vsem obrazloženem je bilo treba neutemeljeni toženkin predlog zavrniti.