Sklep I Up 526/99 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se potrdi sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije št. U 927/99 z dne 16.6.1999.

[JEDRO]

Zaradi odločbe, ki se izpodbija s tožbo v upravnem sporu in s katero je odpravljena prvostopna odločba ter zadeva vrnjena organu prve stopnje v ponovni postopek, tožnikoma take hujše škodljive posledice, ki bi bile razlog za izdajo začasne odredbe, ne morejo nastati in zato ni verjetno izkazane potrebe za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje.

[OBRAZLOŽITEV]

Prvostopno sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo zahtevo tožnikov za izdajo začasne odredbe. Navaja, da sta tožnika vložila tožbo zoper odločbo Ministrstva za gospodarske dejavnosti z dne 28.4.1999, s katero je odpravljena delna odločba Upravne enote R. z dne 24.12.1997. Z odločbo navedenega upravnega organa prve stopnje je bilo v denacionalizacijskem postopku med drugim odločeno, da se zavrne zahteva upravičenke J.M. za vrnitev podržavljenih nepremičnin v naravi, ki so med sredstvi zavezanca HP GH T. na Bledu (1. točka izreka); da se zavrne zahteva upravičenke J.M. za vrnitev podjetja HP GH T. v celoti v last upravičenki po določbah 34. člena ZDen (2.

točka izreka); da je zavezanec Grand hotel T. p.o. Bled. dolžan ob lastninskem preoblikovanju podjetja za del podržavljenega zasebnega podjetja Grand hotel T. na Bledu, izdati in prenesti na Sklad Republike Slovenije za razvoj navadne delnice v višini tolarske protivrednosti 8,697.729 DEM upravičenki J.M., Sklad pa je dolžan le-te izročiti v 15 dneh po izdaji delnic začasnim skrbnikom. Skupaj s tožbo v upravnem sporu sta tožnika predlagala tudi izdajo začasne odredbe po določbi drugega odstavka 69. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS), s katero naj sodišče uredi sporno razmerje navedeno v III. točki tožbe tako, da odloži izvršitev tistega dela izpodbijane odločbe, ki vsebuje napotilo tožene stranke za izračun kapitalskih deležev. Po navedbah tožnikov naj bi se izdala začasna odredba zaradi tega, ker je tožena stranka dala v izpodbijani odločbi upravnemu organu prve stopnje napačen napotek glede ugotavljanja vrednosti podržavljenega premoženja in izračunavanja deleža upravičenke na kapitalu podjetja zavezanca. Izvršitev odločbe tožene stranke bi povzročila tožnikoma veliko škodo, saj iz izpodbijane odločbe izhaja, da tožnika nista v enakopravnem položaju pri izračunu deleža kapitala. Za izračun njunega deleža naj bi se uporabljala drugačna osnova kot za zavezanca.

Prvostopno sodišče je ugotovilo, da je v navedeni zadevi tožena stranka v pritožbenem postopku odpravila delno odločbo o denacionalizaciji Upravne enote R. in zadevo vrnila navedenemu upravnemu organu prve stopnje v ponoven postopek. Zaradi izpodbijane odločbe tožnikoma hujše škodljive posledice sploh ne morejo nastati. Zato je zahteva tožnikov za izdajo začasne odredbe za začasno ureditev stanja, glede na sporno pravno razmerje, brez pravnega temelja. Zakon za izdajo začasne odredbe namreč določa pogoj, da je potreba za začasno ureditev stanja glede na možne posledice vsaj verjetno izkazana, kar pa po navedenem ni in je zato zahtevo zavrnilo.

V pritožbi tožnika uveljavljata pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Navajata, da je bila njuna zahteva najprej vložena v skladu z drugim odstavkom 30. člena ZUS. Prvostopni organ njune zahteve, naj z nadaljevanjem postopka počaka dokler odločba sodišča v upravnem sporu ne bo dokončna, ni upošteval. Zato tožnika zahtevata izdajo začasne odredbe po drugem odstavku 69. člena ZUS. Nastanek škodljivih posledic izkazujeta z dejstvom, da napotilo tožene stranke za izračun kapitalskih deležev po različnih osnovah za vlagatelja zahteve za denacionalizacijo kot za zavezanca, že na prvi pogled kaže na neenakost strank v postopku. Škodljive posledice jima nastajajo tudi s kopičenjem postopkov. Organ prve stopnje bo izdelal novo delno odločbo, zoper katero bo dana pritožba iz istih razlogov, kot se uveljavljajo v tožbi zoper odločbo tožene stranke, ki je podlaga za nadaljevanje postopka in izdajo nove odločbe. Hkrati bosta v postopku dve odločbi, od katerih bo ena morda pravnomočna, po vsej verjetnosti pa nobena. Tak način vodenja postopka zagotovo ne izkazuje varovanja koristi stranke denacionalizacijskega postopka. Predlagata, naj vrhovno sodišče izpodbijani sklep prvostopnega sodišča razveljavi in ga spremeni tako, da zahtevku za izdajo začasne odredbe ugodi.

Tožena stranka na pritožbo tožnikov ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Kot je že sodišče prve stopnje navedlo, lahko po drugem odstavku 69. člena ZUS tožeča stranka zahteva izdajo začasne odredbe tudi za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje, če se ta ureditev, predvsem pri trajajočih pravnih razmerjih, verjetno izkaže za potrebno, da se odvrnejo hujše škodljive posledice ali grozeče nasilje.

Pritožbeno sodišče se strinja z ugotovitvijo prvostopnega sodišča, da zaradi odločbe, ki se izpodbija s tožbo v upravnem sporu in s katero je odpravljena prvostopna odločba ter zadeva vrnjena organu prve stopnje v ponovni postopek, tožnikoma take hujše škodljive posledice, ki bi bile razlog za izdajo začasne odredbe, ne morejo nastati in zato ni verjetno izkazane potrebe za začasno ureditev stanja glede na sporno razmerje. Opozorila, navedena v odločbi drugostopnega organa, glede česa je treba dopolniti postopek, sicer vplivajo na tek postopka, zlasti če so morda napačna, kot to trdi tožeča stranka, vendar je to vprašanje, do katerega se bo moralo opredeliti upravno sodišče, ko bo odločalo o tožbi.

Neutemeljeno pritožbo je sodišče zavrnilo na podlagi 73. člena v zvezi z 68. členom ZUS.