Sodba U 720/95 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Investitor se ne more uspešno sklicevati na opis in opredelitev namembnosti objektov v vlogi na priglasitev del, ko je objekt že zgrajen, saj se v takem primeru samo ugotavlja, ali je na podlagi priglasitve del dopustna točno takšna gradnja ali ne.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo proti odločbi Sekretariata za urbanizem in varstvo okolja občine Ljubljana M.. št. ... z dne 10.12.1994, s katero je bila zavrnjena njegova zahteva za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del zgrajenega prizidka na zahodni fasadni steni stanovanjskega objekta v izmeri 4 x 2.75 m, kleti pod tem prizidkom in zaprtega nadstreška v izmeri 3 x 4 m, ki je funkcionalno in s streho enokapnico povezan z obstoječo stanovanjsko hišo na zemljišču parc. št. 2361/10 in 2101/6 k.o. K.. V obrazložitvi tožena stranka navaja, da je sporni prizidek že zgrajen izven gabaritov obstoječega objekta in ne gre za pomožni objekt ampak za objekt, ki bo služil za stanovanjske namene.

Obravnavano območje ureja ureditveni načrt za območje urejanja MS 8/5 (Ur.l.SRS, št. 24/87, dalje: UN). Sporna gradnja se nahaja v morfološki enoti 6, v kateri dozidave izven gabaritov objektov in gradnja pomožnih objektov kot so drvarnice, shrambe, vrtne lope ali ute, niso dovoljene. Sporna gradnja je tako v nasprotju z določbo 2. odstavka 6. točke 14. člena navedenega UN. Zato je pravilna ugotovitev organa prve stopnje, da ni pogojev za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del (2. odstavek 62. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur.l.SRS, št.18/84, 37/85, 29/86 in Ur.l.RS, št. 26/90, 18/93 in 47/93, dalje: ZUN). Nadalje navaja, da je neutemeljen ugovor, da je "drugi objekt" drvarnica in ne stanovanjski prostor, saj je iz zapisnikov o ogledu razvidno, da gre za prizidek za stanovanjske namene in ta zapisnik je tožnik podpisal brez pripomb. Glede na pravilno ugotovitev, da sporna gradnja po UN ni možna, organ prve stopnje tožnika utemeljeno ni pozval, da naj spremeni zahtevek oz. zaprosi za lokacijsko dovoljenje.

Tožnik v tožbi navaja, da so se priglašena dela nanašala na izvedbo drvarnice in zaprtje vetrolova in ne na legalizacijo že zgrajenega prizidka za stanovanjske namene. Upravni organ je dolžan odločiti o zahtevi investitorja. Če je organ prve stopnje na ogledu ugotovil, da ne gre za gradnjo pomožnih objektov, ampak za stanovanjski prizidek, bi moral investitorja pozvati, da poda zahtevo za izdajo lokacijskega dovoljenja in šele na to bi smel odločiti o zahtevi. Ker organ prve stopnje ni tako ravnal, so bila kršena pravila Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Nepravilno je ugotovljeno dejansko stanje glede tlorisnih dimenzij prizidka, ki so naslednje: prizidek v izmeri 4 m x 2.80 m in nadstrešek v izmeri 4.68 x 3.35 m in kot izhaja iz izpodbijane odločbe, v kateri je navedeno, da izmere prizidka znašajo 4 m x 2.75 m in nadstreška 3 m x 4 m. Tožnika tudi čudi, da organ prve stopnje ni reagiral na druge črne gradnje v naselju in kolikor je tožniku znano tudi inšpekcijske službe do sedaj niso ukrepale. Zato meni, da je v neenakopravnem položaju. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi in odpravi izpodbijano odločbo.

V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri izpodbijani odločbi in predlaga, da sodišče neutemeljeno tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Tožnik ne izpodbija odločilne dejanske ugotovitve, da je sporni prizidek zgrajen izven gabaritov obstoječe hiše, ki je funkcionalno in s streho povezan z njo. Sporna tudi ni ugotovitev, da zemljišče parc. št. 2361/10 in 201/6 k.o. K., na katerem je zgrajen sporni objekt, leži v območju, ki ga ureja cit. UN in sicer v morfološki enoti 6. Ker je sporni prizidek že zgrajen, sta oba organa pravilno ugotavljala, ali je na podlagi priglasitve del dopustna točno takšna gradnja ali ne. Zato se tožnik ne more uspešno sklicevati na opis in opredelitev namembnosti objektov v vlogi na priglasitev del.

Tožnik sicer v tožbi izpodbija tlorisno izmero spornega objekta, vendar je to tožbena novota in je že iz tega razloga ni mogoče upoštevati (1. odstavek 39. člena Zakona o upravnih sporih, dalje:

ZUS/77). Toda ne glede na to, so po tožbenih navedbah tlorisne izmere obravnavanega objekta celo nekoliko večje, kot je to bilo ugotovljeno na ogledu. Bistvena pa je neizpodbijana ugotovitev, da je sporni prizidek zgrajen izven gabaritov obstoječe stavbe. Tožena stranka namreč pravilno ugotavlja, da je v obravnavani morfološki enoti prepovedana dozidava izven gabaritov objektov in gradnja pomožnih objektov, kot so drvarnice, shrambe, vrtne lope ali ute (2. odstavek 6. točke 14. člena UN). Na tako ugotovljeno dejansko stanje pa je po presoji sodišča pravilno uporabljena določba 62. člena ZUN. Odločba o priglasitvi del se namreč sme izdati samo, če so izpolnjeni pogoji iz 1. in 2. odstavka tega člena, med katerimi je tudi pogoj, da nameravana dela niso v nasprotju s prostorskim izvedbenim aktom, kar pomeni, da se lahko gradi samo tak objekt, ki je dopusten in v skladu s pogoji prostorskega izvedbenega akta. Ker je v obravnavani morfološki enoti dozidava izven gabaritov in gradnja zgoraj naštetih pomožnih objektov prepovedana, je tudi po presoji sodišča utemeljeno zavrjen tožnikov zahtevek.

Neutemeljen je tudi ugovor, da bi organ prve stopnje moral investitorja pozvati, da poda zahtevo za izdajo lokacijskega dovoljenja, če je ugotovil, da ne gre za gradnjo pomožnega objekta, ampak za stanovanjski prizidek. Odločbo o priglasitvi del kot tudi lokacijsko dovoljenje se lahko izda le na zahtevo stranke. Zato niso bila kršena pravila postopka, če organ prve stopnje tožnika ni opozoril, da lahko vloži zahtevo za lokacijsko dovoljenje, zlasti če se upošteva prostorska ureditev v obravnavani morfološki enoti.

Uveljavljana kršitev pravil postopka torej ni podana.

Na odločitev tudi ne morejo vplivati ostali tožbeni ugovori. Tožnik namreč ne pove, zakaj naj bi bil v neenakopravnem položaju glede na druge črnograditelje in tudi ne trdi, da bi drugim graditeljem ob enakem dejanskem stanju bila izdana odločba o dovolitvi priglašenih del. Zato tega ugovora ni mogoče upoštevati. Za inšpekcijsko nadzorstvo na posegih v prostor pa je pristojna urbanistična inšpekcija in ne organ prve stopnje, ki je odločal o tej zadevi.

Iz navedenih razlogov je sodišče neutemeljeno tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena ZUS/77 v zvezi s 1. odstavkom 94. člena Zakona o upravnem sporu (Ur.l.RS, št.50/97). V skladu z določbo 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) je sodišče ZUS/77 smiselno uporabilo kot predpis Republike Slovenije.