Legislator Case Law & Legislation
Sklep II Ips 2/93 ECLI:SI:VSRS:1993:II.IPS.2.93 AI generated

Sklep II Ips 2/93 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Case Number Sklep II Ips 2/93
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date

Legislator summary

AI generated

Revizija se zavrže.

Legislator headnote

AI generated

Sklep II Ips 2/93 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije: Revizija se zavrže.

Keywords

AI generated
articulation of statutory grounds substantiation of entitlement proper substantiation of claim specification of legal grounds substantiation of grounds legal standing requirements
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Revizija se zavrže.

[JEDRO] Po 2. odstavku 186. člena ZPP (zakona o pravdnem postopku) mora tožnik v primeru, ko je pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta, pa predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek, navesti vrednost spornega predmeta v tožbi. Navedba vrednosti je potrebna zaradi določbe 382. člena ZPP. Po 3. odstavku tega člena namreč revizije ni v premoženjskih sporih, v katerih se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarno terjatev, če vrednost spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi, ne presega določenega zneska. Če tožnik tako ne ravna, pravice do revizije nima in jo mora revizijsko sodišče kot nedovoljeno zavreči.

[OBRAZLOŽITEV] Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in prvostopno sodbo potrdilo. Proti sodbi sodišča druge stopnje je vložila revizijo tožeča stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Revizijskemu sodišču predlaga, da reviziji ugodi in obe sodbi spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi oziroma izpodbijano sodbo razveljavi. Revizija ni dovoljena. Po 2. odstavku 186. člena ZPP (zakona o pravdnem postopku) mora tožnik v primeru, ko je pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta, pa predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek, navesti vrednost spornega predmeta v tožbi. Navedba vrednosti je potrebna zaradi določbe 382. člena ZPP. Po 3. odstavku tega člena namreč revizije ni v premoženjskih sporih, v katerih se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarno terjatev, če vrednost spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi, ne presega določenega zneska (ob vložitvi tožbe dne 21.3.1991 8.000,00 SIT). Tožbeni zahtevek tožeče stranke ni denarni zahtevek. Tožeča stranka bi zato vrednost spornega predmeta v tožbi morala navesti. S tem, ko tega ni storila, si tudi pravice do revizije ni zagotovila. Te pravice ji tudi revizijsko sodišče ne more zagotoviti. Gre namreč za izredno pravno sredstvo, s katerim se izpodbija pravnomočna sodba. Revizijsko sodišče bi smelo samo ugotavljati vrednost spornega predmeta le, če bi ZPP to posebej določal. Takšne določbe ZPP nima. Iz navedenih razlogov tako revizija ni dovoljena. Revizijsko sodišče jo je moralo na podlagi 392. člena ZPP zavreči.