Sodba U 82/95 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Odločba, odpravljena po nadzorstveni pravici nima pravnih učinkov in ne more biti podlaga za ugotavljanje pomembnih dejstev v upravnem postopku.

[OBRAZLOŽITEV]

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo ugodila pritožbi stanovalcev Jakominove ulice in odpravila odločbo Sekretariata za gospodarstvo občine Ljubljana Vič-Rudnik št. ... z dne 4.7.1994, s katero je bilo ugotovljeno, da tožeča stranka izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti s predmetom poslovanja trgovina na debelo in na drobno. Tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe ugotavlja, da so bila v postopku na prvi stopnji nepopolno in zmotno ugotovljena dejstva in tudi niso bila upoštevana pravila postopka. Organ prve stopnje se je glede statusa poslovnih prostorov oprl na listinski dokaz, to je odločbo MUIS št. ... z dne 11.2.1991, ki pa je bila kot nezakonita odpravljena po nadzorstveni pravici. Če pa je odločba pravnomočno odpravljena, nima nikakršnih pravnih učinkov, šteje se, da odločba ni bila nikoli izdana, vsa dejanja opravljena na njeni podlagi niso relevantna. Zato je ugotovitev o izkazani namembnosti prostorov zmotna. Ker stranka ob vložitvi zahteve za izdajo odločbe ni priložila uporabnega dovoljenja za poslovni prostor, ugotavlja nadalje tožena stranka, bi jo moral na to opozoriti organ prve stopnje in zahtevati dopolnitev vloge s predložitvijo uporabnega dovoljenjem za poslovne prostore, v katerih naj bi se opravljala trgovina na drobno in na debelo. Organ prve stopnje tudi ni ugotavljal dostopa do prodajalne. Urejenost dostopa kupcev v prodajalno je tehnični pogoj za opravljanje trgovinske dejavnosti. Če dostop ni mogoč ali če je oviran, to pomeni, da niso izpolnjeni minimalni tehnični pogoji iz 6. člena pravilnika o minimalnih tehničnih in drugih pogojih, ki se nanašajo na prodajne objekte za opravljanje trgovinske dejavnosti, in pogojih za prodajo blaga zunaj prodajaln (Uradni list RS, št. 28/93 in 57/93).

V tožbi tožeča stranka navaja, da je z odločbo MUIS št. ... z dne 11.2.1991 bilo ugotovljeno, da prostori ustrezajo tehničnim, higienskim in sanitarno - tehničnim pogojem, pogojem varstva pri delu, strokovne izobrazbe delavcev in drugim pogojem predpisanim za opravljanje poslovanja, kar je pomenilo zeleno luč za pričetek obratovanja. Ob preklicu te odločbe se tožeči stranki porajajo občutki, da je bila zavedena, kar lahko pripelje do zloma podjetja in eksistenčnega propada lastnika podjetja. Tožeča stranka meni, da kot posameznik ni odgovorna za zmotno delovanje upravnih organov, ki izdajajo dovoljenja in jih nato preklicujejo. Predlaga, da se izpodbijana odločba razveljavi za dobo 12 mesecev, to je za čas, potreben za pridobitev in preselitev podjetja na novo lokacijo.

Tožba ni utemeljena.

Pravilna je ugotovitev tožene stranke, da so bila v postopku nepopolno in zmotno ugotovljena za odločitev o stvari pomembna dejstva in da niso bila upoštevana pravila postopka, zaradi česar je odločbo odpravila in zadevo vrnila v ponovno odločanje. Za ugotovitev pravno pomembne okoliščine se upravni organ ne more sklicevati na odločbo, če je bila ta kot nezakonita odpravljena po nadzorstveni pravici. Odpravljena odločba nima pravnih učinkov in zato ne more biti podlaga za ugotavljanje dejstev, pomembnih za odločitev pristojnega organa, kot je to pravilno ugotovila tožena stranka.

V postopku za ugotavljanje izpolnjevanja z zakonom določenih pogojev za opravljanje gospodarske dejavnosti je eden od zakonitih pogojev tudi ta, da ima prosilec poslovni prostor. Če je poslovni prostor na novo zgrajen ali z adaptacijskimi deli preurejen, je navedeni pogoj izpolnjen, če se ugotovi, da je bil poslovni prostor zgrajen oziroma preurejen v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, kar se dokazuje bodisi z uporabnim dovoljenjem bodisi z odločbo o dovolitvi priglašenih del oz. s potrdilom. Če tožeča stranka na poziv upravnega organa v upravnem postopku ne bi predložila dokaza, bi upravni organ na podlagi 3. odstavka 137. člena ZUP odločil v skladu s pravili postopka po materialnem predpisu, ne pa na podlagi 68. člena ZUP kot napačno navaja tožena stranka v izpodbijani odločbi.

Pravilna je tudi nadaljnja ugotovitev tožene stranke, da je urejenost dostopa kupcev v prodajalno eden od tehničnih pogojev za opravljanje trgovinske dejavnosti. Če ta ni mogoč ali če je oviran, to pomeni, da niso izpolnjeni minimalni tehnični pogoji iz 6. člena že citiranega pravilnika. Ker po ugotovitvah tožene stranke upravni organ prve stopnje ni ugotavljal ali je dostop kupcev v prodajalno sploh urejen in kako je urejen, je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.

Reševanje vprašanja odgovornosti upravnih organov, ki ga zastavlja tožnik v tožbi, pa ni stvar tega postopka.

Sodišče je tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena ZUS, ki ga je uporabilo kot republiški predpis, skladno s 1. odstavkom 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94) in v skladu s 1. odstavkom 94. člena ZUS (Uradni list RS, št. 50/97).