Sodba II Ips 643/92 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO] Preizkus uporabe materialnega prava v okviru toženkine revizije pokaže, da tudi tu ni prišlo do nepravilnosti. To velja tako za delež toženkine odškodninske odgovornosti, kot za višino prisojene odškodnine.

[OBRAZLOŽITEV] Sodišče prve stopnje je naložilo toženki, da plača tožniku odškodnino v znesku 15.000,00 SIT in mu povrne pravdne stroške v znesku 840,40 SIT. Višji tožnikov tožbeni zahtevek je zavrnilo. Proti sodbi sta se pritožili obe pravdni stranki. Sodišče druge stopnje je toženkino pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno, tožnikovi pritožbi pa je toliko ugodilo, da je prisojeno odškodnino zvišalo na 24.000,00 SIT in naložilo toženki povračilo pravdnih stroškov v znesku 9.640,00 SIT. Toženka je vložila proti sodbi sodišča druge stopnje revizijo, ne da bi v njej navedla revizijske razloge. Predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijano sodbo tako spremeni, da tožnikov tožbeni zahtevek zavrne in naloži tožniku, da plača toženki odškodnino za njej povzročeno škodo, katero je uveljavljala v teku postopka. Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil. Revizija ni utemeljena. Ker toženka v reviziji ni navedla revizijskih razlogov, je revizijsko sodišče preizkusilo izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti glede bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10.tč. 2.odst. 354.čl. Zakona o pravdnem postopku in glede pravilne uporabe materialnega prava (386.čl. ZPP). Omenjene kršitve določb pravdnega postopka revizijsko sodišče ni ugotovilo. Preizkus uporabe materialnega prava v okviru toženkine revizije pokaže, da tudi tu ni prišlo do nepravilnosti. To velja tako za delež toženkine odškodninske odgovornosti, kot za višino prisojene odškodnine. Toženka ne more uspeti s svojimi revizijskimi trditvami, da bi ji morala biti prisojena odškodnina za poškodbe, katere naj bi ji povzročil tožnik. Kot je pravilno poudarilo že sodišče druge stopnje, toženka do konca glavne obravnave ni uveljavljala nikakršnega zahtevka in ga zato sodišče prve stopnje tudi ni moglo obravnavati. Toženkinih zahtevkov v pritožbi proti sodbi sodišča prve stopnje pritožbeno sodišče pravilno ni upoštevalo. V reviziji omenja toženka, da je zahtevke uveljavljala ustno pred sodiščem prve stopnje, vendar to iz zapisnikov, ki jih je toženka podpisala, ni razvidno. Iz vseh navedenih razlogov je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno (393.čl. ZPP).