Legislator Case Law & Legislation
Sodba II Ips 641/92 ECLI:SI:VSRS:1993:II.IPS.641.92 AI generated

Sodba II Ips 641/92 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Case Number Sodba II Ips 641/92
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date

Legislator summary

AI generated

Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno razlagali dogovorjene obveznosti pogodbenih strank v skladu z namenom, zaradi katerega je bila pogodba sklenjena. Toženčeve obveznosti v primeru, da zapusti delodajalca pred končanim šolanjem, ne morejo biti manjše, kot če ostane na delu, pa šolanja ne dokonča. Tožeči stranki se v vsakem primeru izjalovi pričakovana pogodbena korist, saj za dokončanje šolanja delavca, ki je že v drugi organizaciji, ni zainteresirana.

Legislator headnote

AI generated

Sodba II Ips 641/92 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije: Revizijsko sodišče je izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti preizkusilo glede bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10.tč. 2.odst. 354.čl. Zakona o pravdnem postopku, vendar take kršitve ni ugotovilo.

Keywords

AI generated
disputed claim previous legal status changed financial circumstances over-indebtedness contractual obligation clause staggering of health insurance premiums
AI generated
VSL sodba II Cp 84/2000
Upravnik je upravičen zahtevati plačilo stroškov upravljanja kot plačila za svoje delo, medtem ko je upravičen zahtevati plačilo stroškov obratovanja le na povrnitveni podlagi, to je, če je stroške za lastnike poravnal sam iz svojih sredstev. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da se sklep o izvršbi istega sodišča, opr. št. VII I 278/95 z dne 30.1.1995 razveljavi v 1. in 3. točki izreka in se tožbeni zahtevek zavrne. Z razveljavljenim sklepom o izvršbi je bilo tožencu naloženo, naj tožnici plača 74.701,40 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti vsakega posameznega zneska, ki to vsoto sestavlja ter stroške izvršilnega postopka v znesku 9.702,50 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Proti takšni sodbi se je pritožila tožeča stranka zaradi vseh pritožbenih razlogov.
VSL sodba II Cp 412/2009
Sodišče pravilno uporabi materialno pravo (Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest), le to pa nalaga, da se nujno potrebna dela izvajajo v skladu z roki, določenimi v izvedbenem programu vzdrževanja. V omenjenem izvedbenem programu je določena njegova dolžnost, da skrbi za poledenelo cestišče, in glede na ugotovljeno dejansko stanje (da cesta ni bila poledenela, je pa zaradi zime in noči grozila nevarnost, da bi se lahko pojavila poledica), je zavarovanec prvotožene stranke z zadostno skrbnostjo nadziral cesto in kasneje tudi posipal.
VSL sklep II Cp 1341/2004
sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodišča prve
VDSS sodba Psp 272/2013
Toženka je bil upravičena do otroškega dodatka.
VSL sklep II Cp 632/2003
stopnje šteje za dokazano, kakor tudi veljavnost pogodbe za stavbo na

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno razlagali dogovorjene obveznosti pogodbenih strank v skladu z namenom, zaradi katerega je bila pogodba sklenjena. Toženčeve obveznosti v primeru, da zapusti delodajalca pred končanim šolanjem, ne morejo biti manjše, kot če ostane na delu, pa šolanja ne dokonča. Tožeči stranki se v vsakem primeru izjalovi pričakovana pogodbena korist, saj za dokončanje šolanja delavca, ki je že v drugi organizaciji, ni zainteresirana.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je vzdržalo v veljavi sklep istega sodišča z dne 5.4.1991, opr.št. 7 I 449/91, po katerem mora toženec plačati tožeči stranki znesek 83.064,00 SIT s pripadajočimi zamudnimi obrestmi in pravdnimi stroški. Toženčevo pritožbo proti tej sodbi je sodišče druge stopnje zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Toženec je vložil proti sodbi sodišča druge stopnje revizijo, v kateri uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče sodbi sodišč prve in druge stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V obrazložitvi revizije navaja, da je sodišče druge stopnje nepravilno razlagalo pogodbo med strankama in ji je dalo smisel, ki ga stranki nista želeli. V času sklepanja pogodbe se je pri tožeči stranki vedelo, da bo imela težave s presežki delovne sile. Tožencu je bilo pozneje ponudeno delovno mesto v Zagrebu in ker na to ni pristal, je dal odpoved.

Revizija je bila vročena Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil, in tožeči stranki, ki je vložila odgovor na revizijo. V njem izpodbija toženčeve revizijske navedbe in predlaga zavrnitev revizije.

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče je izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti preizkusilo glede bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10.tč. 2.odst. 354.čl. Zakona o pravdnem postopku, vendar take kršitve ni ugotovilo.

Tudi uveljavljani revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava ni podan. V pogodbi o izpopolnjevanju strokovne izobrazbe z dne 28.8.1987 sta se stranki dogovorili, da se bo toženec izobraževal ob delu na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Toženec se je s to pogodbo med drugim zavezal, v kakšnem času bo študij končal, in da bo ostal na delu pri tožeči stranki najmanj toliko časa, kolikor je trajalo izobraževanje. Za primer, če toženec po svoji krivdi ne bo končal izobraževanja v določenem roku, je bila določena obveznost povračila stroškov izobraževanja v valorizirani vrednosti. Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno razlagali dogovorjene obveznosti pogodbenih strank v skladu z namenom, zaradi katerega je bila pogodba sklenjena. Toženčeve obveznosti v primeru, da zapusti delodajalca pred končanim šolanjem, ne morejo biti manjše, kot če ostane na delu, pa šolanja ne dokonča. Tožeči stranki se v vsakem primeru izjalovi pričakovana pogodbena korist, saj za dokončanje šolanja delavca, ki je že v drugi organizaciji, ni zainteresirana. Pri takem položaju toženec ne more uspešno ugovarjati, da je dobila pogodba ob razlagi sodišča drug smisel, kot je bil med strankama dogovorjen.

Revizijske navedbe o okoliščinah prenehanja delovnega razmerja se nanašajo na dejanske ugotovitve sodišč prve in druge stopnje. Teh navedb revizijsko sodišče ni upoštevalo, ker zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni revizijski razlog (3.odst. 385.čl. ZPP).

Iz vseh navedenih razlogov je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno (393.čl. ZPP).