Legislator Case Law & Legislation
Sodba U 1166/95 ECLI:SI:VSRS:1997:U.1166.95 AI generated

Sodba U 1166/95 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Case Number Sodba U 1166/95
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date

Legislator summary

AI generated

Tožba se zavrne.

Legislator headnote

AI generated

Sodba U 1166/95 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije: Tožba se zavrne.

Keywords

AI generated
assessment of fitness to drive withdrawal of driving license offenses against legal certainty retroactive permit amendment of authorisation duration of insurance entitlement
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Tožba se zavrne.

[JEDRO] Kadar je podaljšanje vozniškega dovoljenja vezano na izvid in mnenje o zdravstveni zmožnosti voznika, se to podaljša lahko tudi za krajši rok, kot ga sicer določa ZTVCP in sicer se veže na rok, ki ga zdravnik v mnenju določi za ponovni preizkus zdravstvene zmožnosti voznika.

[OBRAZLOŽITEV] Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper prvostopno odločbo, s katero je upravni organ zavrnil tožnikov zahtevek za spremembo datuma veljavnosti njegovega vozniškega dovoljenja, izdanega dne 27.9.1994 z veljavnostjo do 22.8.1996. Tožena stranka navaja, da je prvostopni organ o stvari odločil pravilno in v skladu s 173. členom Zakona o temeljih varnosti cestnega prometa (ZTVCP) in 100. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Tožnik s tožbo v upravnem sporu izpodbija odločbo tožene stranke in trdi, da mu je prvostopni organ dne 27.9.1994 podaljšal vozniško dovoljenje z veljavnostjo od 22.8.1994 dalje, torej z retroaktivno veljavnostjo, kar dejansko pomeni, da mu za 11 dni skrajšuje veljavnost vozniškega dovoljenja. Prejšnje vozniško dovoljenje mu je preteklo 2.9.1994, veljavnost novega pa je pričela teči z dnem 22.8.1994, torej od dneva zdravniškega pregleda. Meni, da bi se moralo vozniško dovoljenje izdati z dnem vložitve zahteve za izdajo, vsekakor pa ne za nazaj v škodo voznika. Predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in predlaga, da sodišče zavrne tožbo kot neutemeljeno. Tožba ni utemeljena. Zakon o temeljih varnosti cestnega prometa (Uradni list SFRJ, št. 50/88, 80/89, 29/90) v zvezi s 1. odstavkom 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/94-I in 45/1/94) med drugim določa, da se vozniško dovoljenje izda in podaljšuje z veljavnostjo desetih let, osebam, ki so starejše 65 let pa z veljavnostjo treh let. Ne glede na navedeno določbo se vozniško dovoljenje lahko izda in podaljša njegova veljavnost tudi za krajše roke na podlagi izvidov in mnenj pooblaščene zdravstvene organizacije v spričevalu o zdravstveni zmožnosti voznika (173. člen). Iz navedene določbe sledi, da se vozniško dovoljenje lahko podaljša tudi za krajši rok od zakonsko določenega 10 oz. 3 let, kadar je njegovo podaljšanje vezano na izvid in mnenje o zdravstveni zmožnosti voznika. V stvari ni sporna ocena zdravnika specialista o zdravstveni zmožnosti tožnika za voznika motornih vozil A in B kategorije, po kateri mora ta med vožnjo teh kategorij uporabljati očala in mora opraviti ponovni kontrolni zdravstveni pregled čez dve leti. Ker je v tem primeru podaljšanje tožnikovega vozniškega dovoljenja vezano na zdravstveno zmožnost tožnika (uporaba očal pri vožnji) in je ta pogojena s ponovnim kontrolnim pregledom čez 2 leti, tožena stranka s tem, ko je tožniku podaljšala vozniško dovoljenje le do 22.8.1996, ni kršila določbe 173. člena ZTVCP. Tožnik je v zmoti, ko trdi, da bi moral upravni organ popraviti datum veljavnosti vozniškega dovoljenja z dne 22.8.1996 na dan 2.9.1996 torej, da bi ga moral podaljšati za dobo dveh let od preteka veljavnosti vozniškega dovoljenja (2.9.1994) dalje. Ko upravni organ odloča o podaljšanju vozniškega dovoljenja na podlagi 6. odstavka 173. člena ZTVCP, kot je odločal v tem primeru, ni vezan na pretek veljavnosti vozniškega dovoljenja, kot to zatrjuje tožnik. Pri tem je materialno vezan na mnenje o zdravstveni zmožnosti voznika. Zato s tovrstnim ugovorom tožnik v upravnem sporu ni mogel uspeti. Ker je tožba neutemeljena, jo je sodišče zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena Zakona o upravnih sporih, ki ga je smiselno uporabilo kot republiški predpis na podlagi že navedenega Ustavnega zakona.