Sodba U 1547/94-4 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Ni pogojev za uvedbo postopka, če je tožnica vložila zahtevo za denacionalizacijo po 7.12.1993.

[OBRAZLOŽITEV]

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper sklep Sekretariata za urejanje prostora občine z dne 13.1.1994, s katerim je prvostopni organ zavrgel tožničino zahtevo za denacionalzacijo stanovanjske hiše in stavbnega zemljišča, vpisanih pri vložkih št. 55 in 64, ker ni pogojev za uvedbo postopka. Tožena stranka v izpodbijani odločbi navaja, da je po 1. odstavku 64. člena zakona o denacionalizaciji (ZDen, Ur. l. RS, št. 27/91 in 31/93) morala biti zahteva za denacionalizacijo vložena najkasneje v 24 mesecih po uveljavitvi zakona, to je do 7.12.1993. Ker je pritožnica poslala zahtevo za denacionalizacijo priporočeno po pošti dne 14.12.1993, tožena stranka pritrjuje ugotovitvi upravnega organa prve stopnje, da je pritožnica vložila zahtevo za denacionalizacijo po izteku navedenega roka in tako prekoračila prekluzivni rok za vložitev zahteve.

V tožbi tožnica navaja, da je kot edini dedič po pokojnem soprogu F.M. vložila zahtevo za denacionalizacijo zemljišča in hiše in naj sodišče to njeno zahtevo za denacionalizacijo upošteva.

V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri razlogih, ki jih je navedla v izpodbijani odločbi in predlaga, da sodišče neutemeljeno tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Po vpogledu v podatke, zbrane v upravnih spisih, je sodišče presodilo, da je tožena stranka pravilno odločila in v odločbi tudi navedla razloge za tako odločitev. Po 1. odstavku 64. člena ZDen (Ur. l. RS, št. 27/91 in 31/93) mora biti zahteva za denacionalizacijo vložena najkasneje v 24 mesecih po uveljavitvi tega zakona. To pomeni, da je bil rok za vlaganje zahtev fizičnih oseb do 7.12.1993. Navedeni z zakonom določeni rok je materialni, prekluzivni rok, kar pomeni, da ga ni mogoče podaljšati in da po njegovem preteku pravica vložiti zahtevo za denacionalizacijo ugasne. Ob nespornem dejstvu, da je tožnica zahtevo za denacionalizacijo vložila 14.12.1993, sta organa prve stopnje in tožena stranka v obrazložitvi izpodbijanih upravnih aktov pravilno pojasnila, da mora pristojni organ izdati sklep o zavrženju na podlagi 2. odstavka 125. člena zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), če iz strankine vloge vidi, da po veljavnih predpisih ni pogojev za uvedbo postopka. V obravnavanem primeru po pravilni ugotovitvi tožene stranke ni bilo pogojev za uvedbo postopka, ker je tožnica zahtevo za denacionalizacijo vložila po z zakonom določenem roku za vlaganje zahtev za denacionalizacijo, torej prepozno. Iz navedenega razloga se tožničina vloga ni obravnavala po vsebini.

Sodišče je neutemeljeno tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih (ZUS), ki ga je enako kot ZUP smiselno uporabilo kot republiški predpis na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).