Sodba U 828/94-4 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Dovoljenje za gradnjo greznice k stanovanjski hiši je mogoče izdati le v primeru, če je hiša legalno zgrajena.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožničino pritožbo proti odločbi Oddelka za upravno pravne zadeve sekretariata za upravne zadeve občine, s katero je bila zavrnjena tožničina zahteva za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del za gradnjo greznice na parc. št. 274/2. V obrazložitvi odločbe tožena stranka ugotavlja, da je organ prve stopnje zavrnil tožničino zahtevo zato, ker je stanovanjska hiša, kateri je greznica namenjena, zgrajena brez lokacijskega in gradbenega dovoljenja in da zato ni mogoče izdati dovoljenja za priglašena dela. Greznica predstavlja objekt, ki služi "dodatnemu objektu" in ne more biti postavljena brez tega "dodatnega objekta", kot zmotno meni tožnica v pritožbi. Ker je iz prvostopne odločbe razvidno, da je stanovanjska hiša, ki ji bo greznica služila, zgrajena brez ustreznih dovoljenj, čemur tožnica v pritožbi tudi ne ugovarja, je organ prve stopnje ravnal pravilno in zakonito, saj je mogoče izdati dovoljenje za postavitev greznice k stanovanjski hiši le v primeru, če je ta hiša zgrajena legalno. Poleg tega pa je po zdaj veljavnem zakonu o urejanju naselij in drugih posegov v prostor prepovedana priključitev na komunalne objekte in naprave ter druga infrastrukturna omrežja, kadar so objekti zgrajeni brez lokacijskega dovoljenja. Pritožbena navedba tožnice, da v hiši stalno prebiva in da ji je greznica nujno potrebna zaradi osnovnih pogojev bivanja, ni pravno pomembna za odločitev v tej zadevi.

V tožbi tožnica ponovno navaja, da je greznica povsem samostojen objekt, ki ni vezan na okoliščino, ali je stanovanjski objekt zgrajen na črno ali ne. Že več let živi tam, na tem naslovu ima prijavljeno tudi stalno prebivališče. Navaja še, da tam živijo tudi trije njeni otroci. Ima vodo, elektriko in telefon. Dejstvo bivanja pa pomeni tudi dejstvo obstoja odplak, ki jih je potrebno nekje zbirati, ker v bližini ni kanalizacije. Zato je povsem brez osnove in logične utemeljitve razlogovanje izpodbijane odločbe, da ni mogoče dovoliti izgradnje greznice, ker je stanovanjska hiša zgrajena brez dovoljenja. Tudi razlogovanje o možnosti gradnje greznice le ob legalno zgrajenem stanovanjskem objektu je nepravilno in povsem nepodkrepljeno s predpisom, ki kaj takega prepoveduje. Tožena stranka je tudi spregledala, da je bila vloga vložena bistveno prej, preden je bil sprejet zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor. Tudi tožnica je že prej bivala v stanovanjskem objektu. Zato je sklicevanje na ta predpis neutemeljeno. Meni, da je izpodbijana odločba nezakonita in predlaga sodišču, da jo odpravi.

V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri izpodbijani odločbi in se sklicuje na njene razloge ter predlaga sodišču, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Po določbi 2. odstavka 62. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN, Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS št. 26/90), ki je veljal v času izdaje prvostopne odločbe, pristojni upravni organ izda investitorju odločbo o dovolitvi priglašenih del, če ugotovi, da za nameravana dela po tem zakonu oziroma po občinskem odloku zadostuje priglasitev, ter da ta dela niso v nasprotju s prostorskim izvedbenim aktom. Skupščina občine je na podlagi 51. člena ZUN sprejela odlok o pomožnih objektih (Odlok, Uradne objave, št. 27/89), ki v 6. alinei 2. člena določa, da zadostuje priglasitev za greznice s priključkom stanovanjskega ali drugega legalno zgrajenega objekta. Tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe res ni navedla te pravne podlage, je pa pravilno ugotovila, da je mogoče izdati dovoljenje za gradnjo greznice k stanovanjski hiši le v primeru, če je hiša legalno zgrajena. Pravilno je tudi ugotovila, da tožnica v pritožbi ne ugovarja ugotovitvi prvostopnega organa, da je stanovanjska hiša, kateri naj bi greznica služila, zgrajena brez lokacijskega in gradbenega dovoljenja. Zato je tožena stranka utemeljeno zavrnila tožničino pritožbo. Ker se je tožena stranka odvečno sklicevala na kasneje uveljavljene spremembe in dopolnitve zakona o urejanju naselij (Uradni list RS, št. 18/93) in sicer na 1. alineo 1. odstavka 76. c člena, so nepomembni tožbeni ugovori, ki se nanašajo na to. Tožena stranka tudi pravilno ugotavlja, da okoliščina bivanja v nelegalno zgrajeni stanovanjski hiši, ni pravno pomembna za odločitev v tej zadevi.

Iz navedenih razlogov je sodišče na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih (ZUS) tožbo zavrnilo. V skladu z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listne o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) je sodišče določbe ZUS smiselno uporabilo kot določbe predpisa Republike Slovenije.