Sodba U 1234/94-5 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Premoženje, podržavljeno na podlagi 7.a člena zakona o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij, se po izrečni določbi 8. tč. 1. odst. 3. čl. ZDen ne vrača.

[OBRAZLOŽITEV]

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo pritožbo proti sklepu Sekretariata za finance in gospodarstvo občine, s katerim je zavržena njegova zahteva za denacionalizacijo premoženja, vpisanega pri vl. št. 84. V obrazložitvi odločbe tožena stranka ugotavlja, da je bilo premoženje podržavljeno tožnikovemu pravnemu predniku z odločbo oddelka za gospodarstvo in finance občine z dne 30.3.1973, ki je bila izdana na podlagi 7.a člena zakona o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij (Uradni list FLRJ, št. 98/46 in 35/48). Navedeno pravno podlago podržavljenja zakon o denacionalizaciji (v nadaljevanju: ZDen, Uradni list RS, št. 27/91-I in 31/93) v 8. točki 1. odstavka 3. člena izrecno izključuje kot pravno podlago za denacionalizacijo. Pravna podlaga za denacionalizacijo torej ni podana, zato je odločitev organa prve stopnje pravilna.

V tožbi tožnik navaja, da je zahteval vrnitev premoženja vpisanega v vl. št. 84, ki je bilo podržavljeno njegovemu pravnemu predniku A.G., ki se je rodil in bival v Italiji. Tožnikov pravni prednik za podržavljeno premoženje ni zahteval nobene odškodnine, saj je pričakoval, da mu bo premoženje vrnjeno in tako popravljena storjena krivica. Smiselno predlaga, da sodišče tožbi ugodi in odpravi izpodbijano odločbo.

V odgovoru na tožbo se tožena stranka sklicuje na razloge izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče neutemeljeno tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Po ZDen se vrača tisto premoženje, ki je bilo podržavljeno po predpisih navedenih v 1. odstavku 3. člena ZDen, ali pa na način, kot je določeno v 4. in 5. členu tega zakona. V 1. odstavku 3. člena ZDen so poleg predpisov, ki so pravna podlaga za dencionalizacijo, navedene tudi nekatere izjeme, za katere se ZDen ne uporablja, čeprav je v tej določbi naveden predpis, ki je bil temelj podržavljenja. Tako določena izjema je tudi 7/a člen zakona o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij, kot to izhaja iz 8. točke 1. odstavka 3. člena ZDen.

Tožnik ne izpodbija odločilne dejanske ugotovitve obeh organov, da je obravnavano premoženje bilo podržavljeno njegovemu pravnemu predniku na podlagi 7/a člena zakona o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij, kar se ujema tudi z dokazi v upravnih spisih. Zato je pravilen zaključek obeh organov, da gre za izjemo določeno v 8. točki 1. odstavka 3. člena ZDen, zaradi katere denacionalizacija ni mogoča. Na tej pravni podlagi nacionalizirano premoženje se namreč po izrecni določbi ZDen ne more vrniti, zato tožnika oziroma njegovega pravnega prednika ni mogoče šteti za upravičenca do denacionalizacije. Po presoji sodišča je zato upravni organ prve stopnje tožnikovo vlogo za denacionalizacijo pravilno zavrgel, tožena stranka pa utemeljeno zavrnila njegovo pritožbo.

Izpodbijana tožba je torej zakonita, zato je sodišče neutemeljeno tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je v skladu s 4. členom ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) smiselno uporabilo kot predpis Republike Slovenije.