Sodba U 1241/93 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Tožbi se ugodi in se toženi stranki naloži, da odloči o pritožbi tožeče stranke z dne 1.7.1993, upravna odločba MSNZ z dne 14.6.1998.

[JEDRO]

Ker tožena stranka ni odločila o tožnikovi pritožbi in so bile s tem prizadete njegove pravice, je sodišče tožbi ugodilo in na podlagi določbe petega odstavka 42. člena ZUS toženi stranki naložilo, da izda odločbo, s katero bo odločila o tožnikovi pritožbi.

[OBRAZLOŽITEV]

V tožbi, ki jo je vložila 1.10.1993 tožeča stranka navaja, da je prvostopenjski upravni organ Mestni sekretariat za notranje zadeve z odločbo z dne 14. 6. 1993 zavrgel pritožbo tožeče stranke zoper odločbo istega organa z dne 15.4.1993, s katero je bilo odločeno o stalnem prebivališču tožeče stranke. Zoper odločbo je vložila pritožbo z dne 1.7.1993. Tožena stranka o pritožbi ni odločila, zato je tožeča stranka z vlogo z dne 21.9.1993 zahtevala rešitev zadeve, vendar brezuspešno. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi in naloži toženi stranki, da v čim krajšem času odloči o zadevi.

Tožena stranka odgovora na tožbo ni podala niti ni sodišču poslala upravnega spisa.

Tožba je utemeljena.

Ker tožena stranka sodišču ni poslala upravnih spisov, je sodišče ugotavljalo opravičenost tožbe samo na podlagi listin, ki jih je tožbi priložila tožeča stranka.

Zakon o upravnih sporih (ZUS - Uradni list SFRJ, št. 4/77 in 60/77) v prvem odstavku 26. člena določa, da sme stranka sprožiti upravni spor, kot če bi bila njena pritožba zavrnjena, če organ druge stopnje v šestdesetih dneh ali pa v krajšem, s posebnim predpisom določenim rokom ne izda odločbe o strankini pritožbi zoper odločbo prve stopnje in če je tudi na novo zahtevo ne izda v nadaljnjih sedmih dneh.

V spornem primeru je rok za izdajo odločbe, ki je predpisan z zakonom potekel, prav tako pa je potekel dodatni sedemdnevni rok. Zato sodišče ugotavlja, da gre za molk organa, ki je izenačen z zavrnitvijo pritožbe. Ker tožena stranka ni odločila o tožnikovi pritožbi in so bile s tem prizadete njegove pravice, je sodišče tožbi ugodilo in na podlagi določbe petega odstavka 42. člena ZUS toženi stranki naložilo, da izda odločbo, s katero bo odločila o tožnikovi pritožbi z dne 1.7.1993.

Že med trajanjem postopka je tožnik vložil zahtevo (sicer v tujem jeziku in zato nesposobno za obravnavo) za vrnitev plačane sodne takse. Te zahteve sodišče ni niti poslalo v dopolnitev, niti je ni obravnavalo, glede na določbo 36. člena zakona o sodnih taksah (Uradni list SRS, št. 30/78, 36/83, 46/86, 24/88, 1/90 in Uradni list RS, št. 14/91, 31/91, 19/92, 8/93, 6/94 in 19/95), ki določa, da je vrnitev takse treba zahtevati v 60. dneh od vročitve odločbe (sodne). Določbe zakona o upravnih sporih je sodišče uporabilo smiselno kot predpis republike Slovenije v skladu z določbo prvega odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/1/94).