Sodba U 986/93 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Tožba se zavrže.

[JEDRO]

Tožena stranka ni odločala o pritožbi tožečih strank, ki zoper prvostopno odločbo pritožbe nista vložili. Zato odločba tožene stranke, ki jo tožeči stranki izpodbijata, očitno ne posega v njuno pravico ali njuno neposredno, na zakon oprto osebno korist (3. točka 1. odstavka 30. člena ZUS).

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo, zoper sklep (pravilno odločbo) Oddelka za gospodarstvo in plan občine z dne 29. 12. 1992, s katero je le-ta zavrnil zahtevi B.B. in pritožnika H.Š. za vrnitev kmetijskih zemljišč pod vl. št. 52. v V obrazložitvi izpodbijana odločba ugotavlja, da zemljišča niso bila podržavljena na podlagi 3. oziroma 4. člena zakona o denacionalizaciji.

V tožbi tožnika navajata, da se nad družino v Sloveniji izvaja genocid zaradi moža oziroma očeta Hrvata, ker so morali leta 1954 drugič plačati sicer vrnjeno pred nacionalizacijo kupljeno posestvo, ki je bilo nacionalizirano L.A. in ga je le-ta še pred nacionalizacijo prodal H.A. in tožnici. Leta 1962 pa so družini namerno odmerili toliko davkov, da je posestvo prišlo na javno dražbo in so lahko le del kupili nazaj, kasneje pa sta JLA in agrokombinatov geometer razparcelirala njihove parcele in opravljena je bila "izlastitev" parc. št.195/1 in 199, odvzeta jim je bila najboljša zemlja od parcele 199, agrokombinat si je tudi brez dovoljenja preko njihovih parcel in "eka" gospodarskega poslopja z buldožerjem naredil pot do svojih parcel in jim s tem uničil še vodnjak, povzročil plaz sadovnjaka, težki kamioni pa so porušili del hiše. Zato vztrajata na vrnitvi zemljišč, prosita za nepristransko preiskavo skupaj z Republiko Hrvaško in smiselno predlagata odpravo izpodbijane odločbe. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri svoji odločbi in predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Sodišče je moralo tožbo zavreči.

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka odločila le o pritožbi Š.H., ne pa tudi o pritožbi obeh tožečih strank, ki po podatkih iz upravnih spisov pritožbe zoper prvostopno odločbo sploh nista vložili. Zato odločba tožene stranke, ki jo tožeči stranki izpodbijata očitno ne posega v njuno pravico ali njuno neposredno, na zakon oprto osebno korist, zato je sodišče moralo njuno tožbo zavreči na podlagi 3. točke 1. odstavka 30. člena zakona o upravnih sporih.

V skladu z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 1/91-I) je sodišče določbe zakona o upravnih sporih smiselno uporabilo kot predpis Republike Slovenije.