Sodba U 1385/93-4 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Upravni organ ni kršil pravil postopka (diskrecijske pravice iz 54. člena zakona o vojaški dolžnosti), ko je glede na ugotovljeno dejansko stanje presodil, da kljub utemeljenosti neodložljivih službenih potreb, le-te ne presegajo pomena prisotnosti vojaškega obveznika na vojaški vaji, saj so v spornem obdobju potrebe teritorialne obrambe zahtevale določeno stopnjo pripravljenosti rezervnega sestava.

[OBRAZLOŽITEV]

Tožeča stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožeče stranke proti odločbi Mestnega sekretariata za obrambo mesta Ljubljane št. ..., s katero je ta zavrnil zahtevek tožeče stranke za odložitev vojaške vaje vojaškemu obvezniku A.P., na katero je bil vpoklican za čas od 9. do 10.9. in od 13. do 17.9.1993. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka navaja, da je prvostopni organ pravilno in zakonito odločil ter da je bila odločitev sprejeta v mejah pooblastila iz 52. člena zakona o vojaški dolžnosti, ki v takšnih primerih omogoča odločanje po prostem preudarku. Tožena stranka ne dvomi, da so službene potrebe za tožečo stranko neodložljive, vendar glede na potrebe teritorialne obrambe po popolnjenosti rezervnega sestava le-te ne presegajo pomena prisotnosti imenovanega vojaškega obveznika na navedeni vojaški vaji. Obseg nalog teritorialne obrambe zahteva stalno aktivnost določenega števila vojaških obveznikov rezervnega sestava, ki ga ni mogoče zmanjšati, zato je pravico do prostega preudarka potrebno uporabljati še toliko bolj restriktivno.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da kot podjetje, katerega dejavnost je izvajalski inženiring trgovinske opreme, sodeluje s tujimi partnerji iz Nemčije in Danske in je pri svojih poslih vezano na dogovorjene roke investitorja, s termini otvoritev na eni stranki in izvajalci in dobavitelji na drugi strani. Predlaga, da sodišče objektivno razsodi. V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri razlogih navedenih v izpodbijani odločbi in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Sodišče v okviru tožbenih navedb, iz katerih smiselno izhaja, da tožeča stranka izpodbija uporabo prostega preudarka, ugotavlja, da je tožena stranka uporabo prostega preudarka v celoti presodila in svojo odločitev tako tudi obrazložila. Upravni organ, ki odloča po prostem preudarku je dolžan v obrazložitvi odločbe navesti razloge, ki utemeljujejo odločitev z ozirom na namen zakonodajalca, za katerega je organu dal pooblastilo. Iz 54. člena zakona o vojaški dolžnosti (Uradni list RS, št. 18/91) izhaja, da se vojaške vaje lahko izjemno odložijo tudi zaradi neodložljivih službenih potreb. Upravni organ je v skladu z navedeno zakonsko določbo ocenil, da so takratne potrebe teritorialne obrambe zahtevale določeno stopnjo pripravljenosti rezervnega sestava in je bila zato udeležba A.P. na vaji nujno potrebna. Ocenil je, da kljub utemeljenosti neodložljivih službenih potreb, le-te ne presegajo pomena prisotnosti imenovanega vojaškega obveznika na navedeni vojaški vaji. Na podlagi navedenega je sodišče razsodilo, da je bila diskrecijska pravica upravnega organa uporabljena v mejah pooblastila, iz že navedenega 54. člena zakona in temu primerno tudi utemeljena.

Ker je tožba neutemeljena, jo je sodišče zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je uporabilo kot republiški predpis, skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega

zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/1/94).