Legislator Case Law & Legislation
Sodba U 1385/93-4 ECLI:SI:VSRS:1995:U.1385.93.4 AI generated

Sodba U 1385/93-4 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Case Number Sodba U 1385/93-4
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date

Legislator summary

AI generated

Upravni organ ni kršil pravil postopka (diskrecijske pravice iz 54. člena zakona o vojaški dolžnosti), ko je glede na ugotovljeno dejansko stanje presodil, da kljub utemeljenosti neodložljivih službenih potreb, le-te ne presegajo pomena prisotnosti vojaškega obveznika na vojaški vaji, saj so v spornem obdobju potrebe teritorialne obrambe zahtevale določeno stopnjo pripravljenosti rezervnega sestava.

Legislator headnote

AI generated

Sodba U 1385/93-4 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije: Tožeča stranka v tožbi navaja, da kot podjetje, katerega dejavnost je izvajalski inženiring trgovinske opreme, sodeluje s tujimi partnerji iz Nemčije in Danske in je pri svojih poslih vezano na dogovorjene roke investitorja, s termini otvoritev na eni stranki in izvajalci in dobavitelji na drugi strani. Predlaga, da sodišče objektivno razsodi. V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri razlogih navedenih v izpodbijani odločbi in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Keywords

AI generated
formulation of reservation termination of benefits job preservation residual earning capacity public policy reservation revocable offer
AI generated
Sodba U 879/92
Tožbi se ugodi in se odpravi odločba Ministrstva za obrambo Republike Slovenije z dne 8.9.1992 .
Sodba U 1782/94
Tožbi se ugodi in se odločba Ministrstva za obrambo z dne 23.11.1994 odpravi.
Sodba U 415/2001
Trideset dnevno usposabljanje za zaščito in reševanje se lahko odloži le iz razlogov navedenih v 53.
Sodba U 1167/94
Stranka, ki zamudi 8-dnevni rok, določen z materialnim zakonom za vložitev prošnje za odložitev vojaške vaje, izgubi samo pravico do vložitve prošnje.
Sodba U 190/95
Določba 2. odstavka 54. člena ZVoD o izjemni odložitvi vojaške vaje vojaškemu obvezniku v rezervnem sestavu, ki je obrtnik, pooblašča pristojni upravni organ, da ob izpolnjenih formalnih pogojih o tem odloči po prostem preudarku. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka združila v en postopek pritožbena postopka v upravnih zadevah odložitve vojaške vaje vojaškemu obvezniku - tožniku (1. točka izreka) in zavrnila pritožbo zoper odločbi Sekretariata za notranje zadeve in obrambo občine ... z dne 17.11.1994, s katerima navedeni prvostopni organ ni ugodil tožnikovima prošnjama kot vojaškega obveznika, da se mu odložijo vojaške vaje, sklicane za 30.11. in 5.12.1994 v trajanju treh in devetih dni. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka navaja, da ponovna presoja konkretne upravne zadeve namreč pokaže, da glede pravilnosti in zakonitosti prvostopnih odločb ni pomislekov, saj je bilo po njenem mnenju dejansko stanje v postopku na prvi stopnji popolno in točno ugotovljeno, uporabljeni pa so bili tudi ustrezni predpisi. V skladu z določbo 2. odstavka 54. člena Zakona o vojaški dolžnosti (Uradni list RS, št. 18/91-II in 74/95) se lahko vojaške vaje kmetu in drugemu obvezniku, ki samostojno opravlja dejavnost z osebnim delom, izjemoma odložijo zaradi neodložljivih del, če nima zaposlenih delavcev in če v njegovem gospodinjstvu ni drugega pridobitno zmožnega člana oziroma člana, ki je ta dela sposoben opraviti, dokler je takšna potreba, vendar najdlje do naslednjega vpoklica. Po mnenju tožene stranke citirana določba torej pooblašča pristojni organ, da ob izpolnjenih formalnih pogojih o stvari odloči po prostem preudarku. V konkretnem primeru sicer ne dvomi o neodložljivosti tožnikovih del in da bi njegova odsotnost pomenila bistveno motnjo v delovnem procesu, vendar glede na potrebe teritorialne obrambe o popolnjenosti rezervnega sestava, to ne presega pomena prisotnosti tožnika kot vojaškega obveznika na vojaški vaji. Po mnenju tožene stranke je namreč potrebno upoštevati, da obseg nalog teritorialne obrambe terja dejavnost določenega števila vojaških obveznikov rezervnega sestava, ki ga ni mogoče zmanjšati. Zato je po njenem mnenju pravico do prostega preudarka potrebno uporabljati še toliko bolj restriktivno. Zaradi navedenega tožniku nikakor ni mogoče odložiti vojaških vaj vse do meseca marca 1995, tako kot si želi on.

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Upravni organ ni kršil pravil postopka (diskrecijske pravice iz 54. člena zakona o vojaški dolžnosti), ko je glede na ugotovljeno dejansko stanje presodil, da kljub utemeljenosti neodložljivih službenih potreb, le-te ne presegajo pomena prisotnosti vojaškega obveznika na vojaški vaji, saj so v spornem obdobju potrebe teritorialne obrambe zahtevale določeno stopnjo pripravljenosti rezervnega sestava.

[OBRAZLOŽITEV]

Tožeča stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožeče stranke proti odločbi Mestnega sekretariata za obrambo mesta Ljubljane št. ..., s katero je ta zavrnil zahtevek tožeče stranke za odložitev vojaške vaje vojaškemu obvezniku A.P., na katero je bil vpoklican za čas od 9. do 10.9. in od 13. do 17.9.1993. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka navaja, da je prvostopni organ pravilno in zakonito odločil ter da je bila odločitev sprejeta v mejah pooblastila iz 52. člena zakona o vojaški dolžnosti, ki v takšnih primerih omogoča odločanje po prostem preudarku. Tožena stranka ne dvomi, da so službene potrebe za tožečo stranko neodložljive, vendar glede na potrebe teritorialne obrambe po popolnjenosti rezervnega sestava le-te ne presegajo pomena prisotnosti imenovanega vojaškega obveznika na navedeni vojaški vaji. Obseg nalog teritorialne obrambe zahteva stalno aktivnost določenega števila vojaških obveznikov rezervnega sestava, ki ga ni mogoče zmanjšati, zato je pravico do prostega preudarka potrebno uporabljati še toliko bolj restriktivno.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da kot podjetje, katerega dejavnost je izvajalski inženiring trgovinske opreme, sodeluje s tujimi partnerji iz Nemčije in Danske in je pri svojih poslih vezano na dogovorjene roke investitorja, s termini otvoritev na eni stranki in izvajalci in dobavitelji na drugi strani. Predlaga, da sodišče objektivno razsodi. V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri razlogih navedenih v izpodbijani odločbi in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Sodišče v okviru tožbenih navedb, iz katerih smiselno izhaja, da tožeča stranka izpodbija uporabo prostega preudarka, ugotavlja, da je tožena stranka uporabo prostega preudarka v celoti presodila in svojo odločitev tako tudi obrazložila. Upravni organ, ki odloča po prostem preudarku je dolžan v obrazložitvi odločbe navesti razloge, ki utemeljujejo odločitev z ozirom na namen zakonodajalca, za katerega je organu dal pooblastilo. Iz 54. člena zakona o vojaški dolžnosti (Uradni list RS, št. 18/91) izhaja, da se vojaške vaje lahko izjemno odložijo tudi zaradi neodložljivih službenih potreb. Upravni organ je v skladu z navedeno zakonsko določbo ocenil, da so takratne potrebe teritorialne obrambe zahtevale določeno stopnjo pripravljenosti rezervnega sestava in je bila zato udeležba A.P. na vaji nujno potrebna. Ocenil je, da kljub utemeljenosti neodložljivih službenih potreb, le-te ne presegajo pomena prisotnosti imenovanega vojaškega obveznika na navedeni vojaški vaji. Na podlagi navedenega je sodišče razsodilo, da je bila diskrecijska pravica upravnega organa uporabljena v mejah pooblastila, iz že navedenega 54. člena zakona in temu primerno tudi utemeljena.

Ker je tožba neutemeljena, jo je sodišče zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je uporabilo kot republiški predpis, skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega

zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/1/94).