Sodba U 560/92 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Odstranitev gradbenega objekta, vzpostavitev prejšnjega stanja, ker tožnik gradi brez lokacijskega dovoljenja.

[OBRAZLOŽITEV]

Ko je urbanistični inšpektor ugotovil, da tožnik gradi hišo v tlorisni izmeri 10 x 8 m na parc. št. 263/3, je dne 25.9.1991 izdal odločbo, s katero je odredil ustavitev gradnje in pridobitev lokacijskega dovoljenja v roku enega meseca po prejemu odločbe. Tožnik se zoper to odločbo ni pritožil, gradnjo pa je nadaljeval, kar je bilo ugotovljeno z ogledom urbanističnega inšpektorja. Tožnik ni predložil zahtevane dokumentacije za izdajo lokacijskega dovoljenja. S sklepom je bilo odločeno, da se šteje, da tožnik ni vložil vloge za izdajo lokacijskega dovoljenja.

Urbanistični inšpektor Občinskega inšpektorata občine Celje je izdal odločbo, s katero je odločil, da mora tožnik v roku 30 dni odstraniti stanovanjsko hišo tlorisnih izmer 10 x 8 m, ki jo gradi na zemljišču parc. št. 263/3 in vzpostaviti prejšnje stanje.

V pritožbi zoper to odločbo je tožnik navajal, da je v roku 30 dni zaprosil za lokacijsko dovoljenje. K tej vlogi ni mogel priložiti lokacijske dokumentacije, ker je pristojni Zavod občine Celje ni izdelal. Postopek za pridobitev lokacijskega dovoljenja je zopet v teku. Zemljišče, na katerem gradi tožnik, je sicer na območju, ki je urejeno s prostorskimi ureditvenimi pogoji, vendar je razvrščeno v drugo območje kmetijskih zemljišč, na katerem gradnja ni predvidena. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo pritožbo zavrnila kot neutemeljeno z utemeljitvijo, da tožnik ni pridobil lokacijskega dovoljenja. Sklep o tem, da se šteje, da tožnik ni vložil vloge za izdajo lokacijskega dovoljenja, je postal pravnomočen. Zato so dani pogoji za izdajo inšpekcijskega ukrepa po 3. odstavku 74. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor.

V tožbi je tožnik navajal, da ni pridobil lokacijskega dovoljenja, ker mu pristojni organ ni izdelal lokacijske dokumentacije. Dne 21.2.1992 je ponovno zaprosil za lokacijsko dokumentacijo. Zemljišče, na katerem gradi, je v drugem območju kmetijskih zemljišč in v območju veljavnega odloka, vendar na njem zaenkrat še ni dovoljena gradnja.

Tožena stranka je v odgovoru na tožbo predlagala, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Postopek za pridobitev lokacijskega dovoljenja, ki je temeljni akt, ki je potreben za zakonito gradnjo, je določen v zakonu o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list RS, št. 18/84, 37/85, 29/86, RS, št. 26/90 - ZUN). Če investitor ne izvaja gradnje v zvezi z določbami navedenega zakona, je dovoljeno inšpekcijsko ukrepanje. Potem, ko je urbanistični inšpektor najprej odločil, da se gradnja ustavi in da bi naj tožnik pridobil lokacijsko dovoljenje v roku enega meseca po prejemu odločbe in ko tega ni storil, je isti organ z odločbo odločil, da tožnik odstrani zgrajen objekt in vzpostavi prejšnje stanje. Bili so torej dani pogoji za odločitev po 3. odstavku 74. člena navedenega zakona, saj si investitor ni pridobil lokacijskega dovoljenja, kot mu je bilo naročeno v odločbi. Takšnega dovoljenja tudi ni mogel pridobiti, ker tožnik sam navaja, da sodi zemljišče, na katerem gradi stanovanjski objekt, v drugo območje kmetijskih zemljišč, na katerem gradnja zaenkrat še ni dovoljena. Iz navedenega sodišče sklepa, da je tožena stranka pravilno odločila in utemeljeno zavrnila pritožbo tožnika.

Sodišče je po obrazloženem na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih (Uradni list SFRJ, št.4/77, 60/77) v zvezi s 1. odstavkom 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti R Slovenije (Ur. list RS, št. 1/91-I), tožbo zavrnilo.