Sklep I R 38/2008 · Sklep I R 38/2008 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Predlogu se ne ugodi.

[JEDRO] V obravnavanem primeru vidi tožeča stranka obstoj tehtnih razlogov, ki bi lahko narekovali prenos pristojnosti, v dejstvu, da je ovadila tudi neznanega uslužbenca pritožbenega sodišča v A., ki naj bi iz pravdnega spisa odstranil pomembno listino. Razen navedenega tožnik ne navaja drugih okoliščin. V tem primeru vložena ovadba zaradi pomanjkanja obrazložitve delegacijskega predloga sama po sebi še ne pomeni razloga, ki bi mogel utemeljevati odločitev o dodelitvi pritožbene zadeve drugemu pritožbenemu sodišču, ki ni krajevno pristojno.

[OBRAZLOŽITEV] Pred Okrožnim sodiščem v A. je v teku pravda po izbrisni tožbi tožeče stranke proti toženi stranki. Zadeva je trenutno v pritožbenem postopku. V pritožbi zoper sodbo Okrožnega sodišča v A. je tožeča stranka predlagala izločitev nekaterih sodnikov Višjega sodišča v A. in predsednice tega sodišča, podala pa je tudi predlog na dodelitev zadeve zaradi reševanja pritožbe drugemu višjemu sodišču. Ker je tožnik podal ovadbo zoper sodnico Okrožnega sodišča v A. ter neznanega uslužbenca Okrožnega ali Višjega sodišča v A., Višje sodišče v A. ne more neobremenjeno in nepristransko odločati v tej zadevi. Predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča ni utemeljen. Po določbi 67. člena ZPP Vrhovno sodišče lahko tudi na predlog stranke določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. V obravnavanem primeru vidi tožeča stranka obstoj tehtnih razlogov, ki bi lahko narekovali prenos pristojnosti, v dejstvu, da je ovadila tudi neznanega uslužbenca pritožbenega sodišča v A., ki naj bi iz pravdnega spisa odstranil pomembno listino. Razen navedenega tožnik ne navaja drugih okoliščin. V tem primeru vložena ovadba zaradi pomanjkanja obrazložitve delegacijskega predloga sama po sebi še ne pomeni razloga, ki bi mogel utemeljevati odločitev o dodelitvi pritožbene zadeve drugemu pritožbenemu sodišču, ki ni krajevno pristojno. Sodnik mora pri uresničevanju svojih pravic vselej ravnati tako, da varuje nepristranskost in neodvisnost sojenja (2. člen Zakona o sodniški službi). Pri tem se nepristranskost domneva, dokler ni mogoče utemeljeno trditi nasprotnega. Predlog delegacije zato ni utemeljen in ga je bilo treba zavrniti.