Sodba U 1512/93 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Stranka, ki stalno prebiva na območju, za katerega občinski odlok ureja obvezen odvoz odpadkov, način njihovega zbiranja in plačevanje cene za ravnanje z odpadki, je po odloku dolžna nabaviti posodo za zbiranje odpadkov in plačati ceno za ravnanje z odpadki.

[OBRAZLOŽITEV]

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Komunalnega inšpektorata UIN občin Maribor, Pesnica, Ruše, Lenart in Slovenska Bistrica št. 356-30-67/93-1470/72 z dne 24.2.1993, s katero ji je ta naložil, da mora v odrejenem roku naročiti dostavo tipske posode za ločeno zbiranje odpadkov iz svoje hiše v Rošnji in pristopiti k rednemu odvozu odpadkov in plačilu odvoza odpadkov.

Tožeča stranka je zoper navedeno odločbo s tožbo sprožila upravni spor in v njej smiselno navaja, da sama nima nikakršnih odpadkov, ki bi bili oporečni za ekologijo. Pepel, ki ostane od kurjave drv porabi kot vrtno gnojilo. Sicer pa prejema skromno družinsko pokojnino, s katero se komaj preživlja. Zato nima s čim onesnaževati okolja. S to pokojnino pa tudi ne more plačati odvoza smeti.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih v izpodbijani odločbi in predlaga, da se tožba zavrne kot neutemeljena.

Tožba ni utemeljena.

Tožeča stranka v tožbi smiselno ugovarja, da pri njej ne nastajajo odpadki, ki naj bi bili oporečni za ekologijo in bi jih bilo zato potrebno odvažati ter da nima sredstev, da bi z njimi lahko plačevala odvoz smeti. Po vpogledu v spisno dokumentacijo in odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju občine Maribor (MUV, št. 11/92), kjer tožeča stranka stalno prebiva, sodišče ne dvomi, da je upravni organ pravilno ugotovil dejanski stan in v zvezi z njim tudi pravilno uporabil materialni predpis, v tem primeru že navedeni občinski odlok. Določba 5. člena navedenega odloka predpisuje obvezno ravnanje z odpadki na celotnem območju občine Maribor. Po določbi 6. člena so vsi prebivalci Občine Maribor vključeni v sistem ravnanja z odpadki in so dolžni plačevati ceno ravnanja z odpadki. Odlok tudi predpisuje, da morajo povzročitelji nastajanja odpadkov le-te odlagati v tipske posode za ločeno zbiranje odpadkov, inšpekcijski organi pa lahko z odločbo zahtevajo od povzročiteljev odpadkov, da obvezno pristopijo k takšnemu zbiranju odpadkov, če je takšen način ravnanja uveden na njihovem območju (42. člen).

Tako občinski komunalni inšpektorat kot tudi tožena stranka sta po presoji sodišča odločila v skladu z veljavnimi materialnimi predpisi in je zato tožba neutemeljena. Sodišče jo je zato na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je smiselno uporabilo kot republiški predpis, skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list Rs, št. 1/91-I in 45/1/94) kot neutemeljeno zavrnilo.