Sodba U 449/93-5 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

1. Tožba O.L. se zavrne. 2. Tožba L.L. se zavrže.

[JEDRO]

Če predlog za obnovo postopka zaradi odmere davka od dobička iz kapitala vloži oseba, ki po zakonu o dohodnini ne more biti davčni zavezanec in torej ne more biti stranka v postopku, se tak predlog zavrže, ker ga ni vložila upravičena oseba.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka zavrgla tožnikov predlog za obnovo postopka,končanega s pravnomočno odločbo št.416-161/92 z dne 25.7.1992.S to odločbo je tožena stranka zavrnila tožničino pritožbo zoper odločbo občinske uprave za družbene prihodke občine Celje št.416-2/69-91-10 z dne 31.3.1992, s katero je bil tožnici L.L. odmerjen davek od dobička iz kapitala,ki ga je dosegla leta 1991 s prodajo avtomobila. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa tožena stranka navaja, da predloga za obnovo postopka ni vložila upravičena oseba. Davek od dobička iz kapitala je bil s pravnomočno odločbo odmerjen L.L. kot pravni lastnici in prodajalki avtomobila. Ker glede na to tožnik ni oseba, ki bi morala biti udeležena v postopku za odmero davka je bilo njegov predlog za obnovo postopka zavreči.

Zoper navedeni sklep vlagata tožbo O. in L.L. Navajata, da je bila L.L. le formalno pravna lastnica predmetnega avtomobila. Tožnik je pogodbo o prodaji osebnega avtomobila sklenil s tožnico zaradi vojnih razmer, pri čemer tožnica ni plačala kupnine in tudi ni prejela kupnine, ko je avto prodala. Tožnika se tudi sicer ne strinjata z odmero spornega davka. Menita, da osebni avto ni kapital, zato je bila odmera davka od dobička iz kapitala neutemeljena. Smiselno predlagata odpravo izpodbijanega sklepa.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi zaradi razlogov njene obrazložitve in predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožba tožnika je neutemeljena.

Tožbo tožnice je moralo sodišče zavreči.

Tudi po presoji sodišča tožnik ni upravičen vložiti predloga za obnovo postopka, končanega s pravnomočno odločbo,s katero je bil odmerjen davek od dobička iz kapitala tožnici L.L. Obnovo postopka namreč lahko predlaga le stranka (250. člen zakona o splošnem upravnem postopku ZUP), to je oseba, ki se je na njeno zahtevo uvedel postopek, zoper katero teče postopek ali ki ima za varstvo svojih pravic in pravnih koristi pravico udeleževati se postopka (49.člen ZUP). Ker pravice, obveznosti in pravne koristi, o katerih se odloča v upravnem postopku, določajo materialni predpisi, se tudi vprašanje, kdo ima lahko lastnost stranke, presoja po teh predpisih. Odmero davka od dobička iz kapitala ureja zakon o dohodnini (Ur. l. RS, št. 48/90, 34/91-I.ter št.14/92 p.b.), ki določa, da je zavezanec za davek od dobička iz kapitala fizična oseba, ki s prodajo dosega dobiček, torej prodajalec. Ker iz podatkov spisa nesporno izhaja, da je avto prodala tožnica, je torej tožnica davčna zavezanka, o čemer je bilo pravnomočno odločeno s sodbo tega sodišča št. U 460/92 z dne 1.4.1993. Glede na to, da tožnik ni mogel imeti položaja stranke v postopku odmere davka od dobička iz kapitala, tudi ne more predlagati obnove postopka, zato je tožena stranka njegov predlog utemeljeno zavrgla. Predlog za obnovo postopka je namreč strogo formalna vloga, o predlogu pristojni organ odloči le, če pred tem ugotovi, da je pravočasen, da ga je vložila upravičena oseba ter, da je okoliščina, na katero predlog opira, verjetno izkazana, sicer ga zavrže (256.člen ZUP).

V zvezi s tožbo L.L. sodišče ugotavlja, da tožnica ni aktivno legitimirana za sprožitev upravnega spora zoper izpodbijani sklep. Aktivno legitimiran za vložitev tožbe v upravnem sporu je namreč tisti, ki meni, da je bila z upravnim aktom, ki ga izpodbija, kršena kakšna njegova pravica ali na zakon oprta pravna korist (12.člen zakona o upravnih sporih-ZUS). Ker pa iz izpodbijanega sklepa ne izhaja, da bi tožena stranka odločila o kakšni tožničini pravici ali pravni koristi, saj se izpodbijani sklep na tožnico sploh ne nanaša, je sodišče tožbo zavrglo na podlagi 3.točke 1.odstavka 30.člena ZUS. Določbe ZUS in ZUP je sodišče uporabilo kot republiška predpisa skladno z določbo 1.odstavka 4.člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l.RS,št.1/91-I).