Sodba U 182/93-9 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Tožbi se ugodi in se odločba Ministrstva za šolstvo in šport št. 012 z dne 8.1.1993 odpravi.

[JEDRO]

Pri presoji zakonitosti odločbe sodišče lahko upošteva le dejstva in okoliščine, ki so v odločbi navedene, ne pa dopolnitev, danih v odgovoru na tožbo.

[OBRAZLOŽITEV]

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila zahtevo tožnice za napredovanje v naziv mentor, ker da tožnica v času vložitve zahteve ni izpolnjevala pogoja za napredovanje v naziv po 1. členu pravilnika o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu, saj zahtevo za napredovanje lahko vloži pedagoški oziroma drugi strokovni delavec, ki je v času vložitve zahteve v delovnem razmerju v vzgojno-izobraževalnem zavodu.

Tožnica pa v tožbi navaja, da izpolnjuje vse pogoje iz 1., 5. in 19. člena pravilnika za priznanje napredovanja v naziv mentor. Smiselno predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo kot nezakonito odpravi.

Tožena stranka je odgovorila na tožbo, in navaja, da jo je šola obvestila, da je tožnici delovno razmerje prenehalo 7.9.1992 zaradi upokojitve, zahtevo za napredovanje pa je vložila 2.12.1992, zato ne izpolnjuje pogojev za napredovanje v naziv.

Tožba je utemeljena.

Sodišče se strinja s stališči, ki jih tožena stranka navaja v razlogih izpodbijane odločbe, vendar pa tožena stranka ni jasno in določno navedla, katerega pogoja za podelitev naziva mentor tožnica ne izpolnjuje. Obrazložitev odločbe torej ni skladna z 2. odstavkom 209. člena zakona o splošnem upravnem postopku, ki določa, kaj mora vsebovati obrazložitev odločbe. V odgovoru na tožbo tožena stranka sicer navaja, da bi to naj bilo prenehanje delovnega razmerja tožnici zaradi upokojitve. Vendar se obrazložitev odločbe ne more dopolnjevati z odgovorom na tožbo. Pri presoji zakonitosti odločbe sodišče lahko upošteva le dejstva in okoliščine, ki so v odločbi navedene, in ki so bile v upravnem postopku ugotovljene. V upravnih spisih pa tudi ni nespornega dokaza, da se je tožnica upokojila. O tem je le navedba v dopisu šole toženi stranki. Glede na tako dejansko stanje sodišče ne more rešiti spora oziroma presoditi ali je izpodbijana odločba zakonita.

Sodišče je zato na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, v zvezi z 2. odstavkom 39. člena istega zakona, tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo. Določbe zakona o splošnem upravnem postopku in zakona o upravnih sporih je sodišče smiselno uporabilo kot določbe predpisa Republike Slovenije, skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).