Sodba U 376/93 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Tožbi se ugodi in se odpravi odločba Republiškega tržnega inšpektorata z dne 3. 2. 1993.

[JEDRO]

Tožena stranka bi morala v pritožbenem postopku presoditi utemeljenost vseh pritožbenih navedb in zavzeti glede njih stališče.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnika zoper sklep Uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko, tržne inšpekcije, z dne 21. 12. 1992, s katerim je bilo odločeno, da je odločba Uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko, tržne inšpekcije, z dne 11. 4. 1991, s katero je bilo tožniku naloženo, da si mora pridobiti dovoljenje upravnega organa občine za uporabo dislociranega poslovnega prostora v ... in prodajati v skladu z izdanim obrtnim dovoljenjem ali opravljanje dejavnosti prodaje uskladiti z obrtnim dovoljenjem in dovoljenjem za uporabo dislociranega prostora, postala izvršljiva in da se zato dovoljuje njena izvršba. Zagroženo je bilo tudi, da bo kot prisilno sredstvo uporabljena denarna kazen 90.000,00 SIT, če bo tožnik še nadalje ravnal v nasprotju z izrekom odločbe. V tožbi tožnik navaja, da ne more soglašati z odločitvijo tožene stranke. Odločba, ki se izvršuje, namreč ni mogla postati pravnomočna, saj jo je prejel 25.4.1991, 27.4.1991, torej v zakonitem pritožbenem roku, je vložil zoper njo pritožbo, rešitve pritožbe pa ni prejel. Zato predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo, ki je po njegovem mnenju nezakonita, odpravi.

Tožena stranka ni odgovorila na tožbene navedbe, je pa sodišču posredovala upravni spis v tožnikovi zadevi.

Tožba je utemeljena.

Po določbi 1. odstavka 280. člena zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) je v upravnem izvršilnem postopku dovoljena pritožba, ki se nanaša na samo izvršbo in z njo ni mogoče izpodbijati pravilnosti odločbe, ki se izvršuje. Dovoljena je zato bila tudi tožnikova pritožba zoper sklep prvostopenjskega organa v postopku upravne izvršbe, saj je v njej predvsem izpodbijal izvršljivost odločbe z dne 11.4.1991, katere izvršba je bila dovoljena, saj je po lastni trditvi zoper njo v zakonitem roku vložil pritožbo.

Tožnik je že v pritožbi zoper odločbo prvostopenjskega organa pa tudi v tožbi izpostavil vprašanje izvršljivosti odločbe, saj ne prvostopenjski ne drugostopenjski organ v svojih odločbah ne pojasnita, kdaj in na kakšni podlagi naj bi bila izvršljiva odločba z dne 11.4.1991. Če tega že ni storil prvostopenjski organ, bi tožena stranka morala ob pravilni uporabi določbe 2. odstavka 245. člena zakona o splošnem upravnem postopku v pritožbenem postopku presoditi utemeljenost vseh pritožbenih navedb in zavzeti glede njih stališče. Vendar postopka ni izvedla tako, da bi ugotovila vsa dejstva in okoliščine, ki so pomembne za odločitev. Že njena ugotovitev, da je tožnik odločbo, ki se izvršuje, prejel 16.4.1991 je protispisna, saj je v upravnem spisu samo vročilnica, iz katere izhaja, da je odločbo tega dne prejel Sekretariat za gospodarstvo občine Kranj, s strani tožnika ali njegovega pooblaščenca podpisane povratnice pa v upravnem spisu ni. Tožena stranka tudi ni preverila tožnikove pritožbene navedbe, da je vložil pritožbo zoper odločbo, ki se izvršuje, ampak je očitno brez izvajanja kakršnega koli dokaza zaključila, da se "vsiljuje dvom", če je pritožba sploh bila vložena. Zato sodišče ugotavlja, da je obrazložitev izpodbijane odločbe bistveno pomanjkljiva in sploh ni mogoče preizkusiti njene zakonitosti.

Ker v postopku, ki ga je vodila tožena stranka niso bila dovolj upoštevana pravila postopka in bi to lahko vplivalo na rešitev zadeve, je sodišče na podlagi določbe 2. odstavka 39. člena zakona o upravnih sporih izpodbijano odločbo odpravilo, da bo tožena stranka lahko odpravila nakazane pomanjkljivosti. Določbe zakona o splošnem upravnem postopku in zakona o upravnih sporih je sodišče smiselno uporabilo kot predpise Republike Slovenije v skladu z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I, 45/I/94).