Sodba U 1167/93 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Tožbi se ugodi in se odpravi odločba Republiškega tržnega inšpektorata z dne 25.8.1993.

[JEDRO]

Upravni organ druge stopnje je dolžan meritorno obravnavati pravočasno pritožbo in v okviru pritožbenih navedb presoditi zakonitost in pravilnost izpodbijane odločbe in v odločbi tudi obrazložiti, zaradi česa jih šteje za neutemeljene.

Upravni organ je kršil pravila upravnega postopka, če v izpodbijani odločbi ne odgovori na navedbe, ki so pomembne za pravilno rešitev stvari.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke proti odločbi tržnega inšpektorja tržne inšpekcije uprave za inšpekcijske službe občin z dne 15.7.1993, s katero je bilo tožeči stranki naloženo, da mora oblikovati drobnoprodajno ceno pšeničnega kruha na ravni, ki se je v skladu s predpisi oblikovala in uporabljala na tržišču na dan 1. junija 1993 ter da je rok izvršitve takoj po prejemu odločbe. Iz obrazložitve izhaja, da je tržni inšpektor dne 9.7.1993, ko je opravil kontrolni pregled pri tožeči stranki, ugotovil, da je ta oblikovala v mesecu juniju 1993 nove višje cene kruha. Takšno zvišanje cen kruha je v nasprotju z uredbo o določitvi najvišjih cen moke in kruha, ki je začela veljati 29.6.1993 in jo je Vlada Republike Slovenije izdala na podlagi 5. člena zakona o cenah (Uradni list RS, št. 1/91-1). V izpodbijani odločbi tožena stranka navaja, da je podlaga za izdajo prvostopne odločbe, določba 70. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79, 12/82, 39/85, 37/87 in 18/88 - v nadaljevanju: zakon o sistemu državne uprave - ZSDUIS), ki določa, da če inšpektor pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva ugotovi, da je kršen zakon ali drug predpis, katerega izvajanje nadzoruje, ima pravico in dolžnost, da odredi ukrepe, da se nepravilnosti in pomanjkljivosti odpravijo v roku, ki ga določi, v ta namen uvede in vodi upravni postopek, izdaja upravne odločbe in izreka druge ukrepe, ki so potrebni.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da tožena stranka ni z ničemer pojasnila oziroma zavrnila pritožbenih navedb in je s tem kršila določbo 2. odstavka 245. člena zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Tako prvostopna kot tudi drugostopna odločba sta nezakoniti. Sklicevanje na 70. člen zakona o sistemu državne uprave, ki le na splošno pooblašča inšpektorja za ukrepanje, ni ustrezno. V posameznih primerih je pri ukrepanju treba upoštevati specialni predpis, v tem primeru zakon o tržni inšpekciji, ki pa v svojem 4. členu z ničemer ne pooblašča tržnega inšpektorja, da v takšnem primeru izda kakršnokoli upravno odločbo. Navaja tudi, da občinski tržni inšpektor v mejah določil zakona o tržni inšpekciji sploh ni pristojen za nadzor na področju proizvodnje, niti ni pooblaščen, da s področja cen izdaja tovrstne odločbe. Tudi zakon o cenah, kot materialni predpis, predvideva le možnost kaznovalnega postopka, če so podani primeri kršitve predpisa. Zato sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka ni odgovorila na tožbene navedbe, poslala pa je upravne spise, ki se nanašajo na zadevo.

Tožba je utemeljena.

Tožbeni ugovor, da je tožena stranka kršila pravila upravnega postopka (2. odstavek 245. člena ZUP), ker v obrazložitvi odločbe ni z ničemer niti pojasnila niti zavrnila pritožbenih navedb, je po presoji sodišča utemeljen. Organ druge stopnje je dolžan meritorno obravnavati pravočasno pritožbo in v okviru pritožbenih navedb presoditi zakonitost in pravilnost izpodbijane odločbe in v odločbi tudi obrazložiti, zaradi česa jih šteje za neutemeljene. V izpodbijani odločbi tožena stranka na navedbe, ki so pomembne za pravilno rešitev stvari, ni odgovorila, zato je kršila že omenjeno določbo ZUP. Pri tem sodišče še posebej opozarja na pritožbeno navedbo, ki se nanaša na rok izvršljivosti prvostopne odločbe, saj za tako odločitev upravni organ nima podlage niti v zakonu o tržni inšpekciji, niti v ZUP. Sodišče se v celoti strinja tudi s tožbenim ugovorom, da 70. člen zakona o sistemu državne uprave in 4. člen zakona o tržni inšpekciji ne pooblaščata tržnega inšpektorja, da stranki naloži vrnitev cen na določeno raven, če pri nadzoru ugotovi, da so cene oblikovane v nasprotju s predpisi o cenah. Po presoji sodišča nobeden od navedenih zakonov, na katere se tožena stranka sklicuje v izpodbijani odločbi, ne vsebuje materialne podlage za odrejanje posameznih vrst inšpekcijskih ukrepov. Pristojnosti tržnega inšpektorja na tem področju ureja le 7. člen zakona o tržni inšpekciji (Uradni list SRS, št. 27/74 - ZTI), ki inšpektorju v zvezi s kršitvijo predpisov o cenah nalaga, da je dolžan vložiti ovadbo zaradi kaznivega dejanja ali gospodarskega prestopka oziroma, da je dolžan vložiti predlog za uvedbo postopka zaradi prekrška. Posebnih določb o inšpekcijskih ukrepih na področju cen pa tudi ta zakon nima. Po presoji sodišča pa inšpekcijski organ svoje odločitve v zvezi s cenami ne more opreti samo na določbo prej omenjenega 70. člena zakona o sistemu državne uprave, če v materialnem predpisu nima pooblastila za navedene ukrepe na področju cen oziroma niso v njem določene obveznosti subjektov, na katere se ta predpis nanaša.

Ker sta glede na navedeno tako prvostopna kot tudi drugostopna odločba nezakoniti, je moralo sodišče izpodbijano odločbo odpraviti na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih (ZUS). ZUP in ZUS je sodišče smiselno uporabilo kot republiška predpisa na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-1 in 45/1/94).