Sodba U 345/93 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Tožbi se ugodi in se izpodbijana odločba Republiške veterinarske uprave z dne 1.3.1993 odpravi.

[JEDRO]

Zoper odločbo občinskega veterinarskega inšpektorja, s katero je zamujeno plačilo odškodnine, ni dovoljena pritožba v upravnem postopku, ampak odškodnino v takem primeru odmeri pristojno sodišče.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo veterinarske inšpekcije z dne 24.11.1992, s katero je bil zavrnjen zahtevek za izplačilo odškodnine za prašiče, ki so bili pobiti zaradi ugotovljene klasične prašičje kuge.

V tožbi tožeča stranka navaja, da je tožnik storil vse, kar mu nalaga zakon o zdravstvenem varstvu živali, tako da je vsekakor upravičen do plačila odškodnine za živali, ki so mu bile pobite zaradi ugotovljene prašičje kuge. Ker se je v celoti držal veljavnih predpisov, poleg tega pa bi odločitev iz izpodbijane odločbe zanj pomenila gospodarsko uničenje, predlaga, da sodišče njegovi tožbi ugodi in izpodbijano odločbo tožene stranke odpravi.

V odgovoru na tožbo tožena stranka prereka tožnikove navedbe, vztraja pri ugotovitvah izpodbijane odločbe in predlaga zavrnitev tožbe.

Tožba je utemeljena.

V določbi 3. odstavka 27. člena zakona o zdravstvenem varstvu živali (Uradni list SRS, št. 37/85 - ZZVŽ) je določeno, da o tem ali se izplača odškodnina in o višini odškodnine, imetniku živali, surovin ali predmetov odloči z odločbo občinski upravni organ, pristojen za veterinarsko inšpekcijo. V 4. odstavku istega člena pa je določeno, da zoper odločbo občinskega upravnega organa pristojnega za veterinarsko inšpekcijo o višini odškodnine ni dovoljena pritožba, niti ni dovoljen upravni spor. Imetnik živali lahko v 30 dneh od vročitve odločbe iz prejšnjega odstavka predlaga pristojnemu temeljnemu sodišču, da odmeri odškodnino. Isto lahko stori, če občinski upravni organ pristojen za veterinarsko inšpekcijo odločbe ne izda ali je stranki ne vroči v roku 60 dni od vložitve zahteve za izplačilo odškodnine.

Glede na tako zakonsko določbo, po mnenju sodišča, ni dovoljena pritožba zoper odločbo glede izplačila odškodnine in o višini odškodnine, pač pa je možno samo zahtevati od pristojnega sodišča, da odmeri odškodnino. Zato z izdajo izpodbijane odločbe v upravnem postopku niso bila upoštevana določena pravila postopka. Sodišče je zato moralo na podlagi 2. odstavka 39. člena zakona o upravnih sporih izpodbijano odločbo odpraviti, da bo tožena stranka, ki bo pri ponovnem obravnavanju tožnikove pritožbe morala upoštevati mnenje sodišča, tožnika pravilno poučiti o pravnih sredstvih, kot je to določeno v 210. členu zakona o splošnem upravnem postopku.

Določbe zakona o splošnem upravnem postopku in zakona o upravnih sporih je sodišče uporabilo smiselno kot predpise Republike Slovenije po določbi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).