Sodba U 854/92 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Tožba se zavrne.

[JEDRO] Tožnica, ki živi v Švici, ne izpolnjuje pogoja po določbi 1. odstavka 40. člena ZDRS.

[OBRAZLOŽITEV] Z izpodbijano odločbo tožena stranka ni ugodila tožničini vlogi za pridobitev državljanstva Republike Slovenije. Ugotovila je, da je tožnica državljanka SR Bosne in Hercegovine, da je že leta 1973 odšla iz BiH v tujino in da živi v Sloveniji. Tako tožnica ne izpolnjuje enega od pogojev 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije, namreč da dejansko ne živi v Sloveniji. Tožnica v tožbi navaja, da je prijavila stalno prebivališče v Sloveniji, da je poročena s Slovencem in ima dva otroka, kateri so vsi državljani Slovenije. V Sloveniji si je zgradila stanovanjsko hišo, v katero se nameravajo vrniti z začasnega dela. Tožena stranka v odgovoru na tožbo v celoti vztraja pri navedbah v obrazložitvi izpodbijane odločbe in predlaga, da se tožba zavrne kot neutemeljena. Tožba ni utemeljena. Po določbi 1. odstavka 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije (ZDRS - Uradni list RS, št. 1/91-I in 30/91) državljan druge republike, ki je imel na dan plebiscita o neodvisnosti in samostojnosti Republike Slovenije dne 23.12.1990 prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in tukaj tudi dejansko živi, pridobi državljanstvo Republike Slovenije, če v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona vloži vlogo pri za notranje zadeve pristojnem upravnem organu občine, na območju katere ima stalno prebivališče. Tožnica je sicer ob plebiscitu imela prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji, dejansko pa v Sloveniji ne živi. Zato ne izpolnjuje enega od pogojev, ki jih za pridobitev državljanstva Republike Slovenije izrecno določa 1. odstavek 40. člena citiranega zakona. Zatrjevane okoliščine o slovenskem državljanstvu moža in otrok ter o zgrajeni hiši v Sloveniji pravno niso pomembne in ne morejo vplivati na sprejeto odločitev. Izpodbijana odločba je zakonita, zato je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki se uporablja kot republiški predpis po 1. odstavku 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 1/91-I).