Sodba U 794/93-8 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Tožbenega ugovora, ki se nanaša na ugotavljanje katastrskega dohodka in ne na samo odmero davka od dohodka iz kmetijstva, ni mogoče uspešno uveljavljati v odmernem postopku, ampak v postopku ugotavljanja katastrskega dohodka.

[OBRAZLOŽITEV]

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo pritožbo proti odločbi izpostave Republiške uprave za javne prihodke z dne 5.11.1992, s katero so mu bili v letu 1992 odmerjeni davek od dohodka iz kmetijstva, prispevki za zdravstveno varstvo in prispevki solidarnosti v znesku 51.396,00 SIT. V obrazložitvi odločbe se tožena stranka sklicuje na določbo 21. člena zakona o dohodnini, po kateri je zavezanec za davek od dohodka iz kmetijstva fizična oseba, ki je kot lastnik, imetnik pravice uporabe ali uživalec zemljišča vpisana v katastrskem operatu po stanju na dan 31. decembra pred letom za katero se davek odmerja.

Če sestavlja več lastnikov, imetnikov pravice uporabe ali uživalcev zemljišča eno samo gospodinjstvo, je zavezenec eden izmed polnoletnih članov kot predstavnik gospodinjstva (22. člen). Osnova za davek od kmetijstva je katastrski dohodek kmetijskih in gozdnih zemljišč, ugotovljen po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka (23. člen). Tožena stranka ugotavlja, da znaša na podlagi podatkov Geodetske uprave občine ..., po stanju na dan 31. decembra 1991, katastrski dohodek kmetijskih in gozdnih zemljišč tožnika in J.T. 192.214,00 SIT.

Tožniku so bile obveznosti odmerjene od navedene osnove in sicer od kmetijskih zemljišč 133.430,00 SIT in od gozdnih zemljišč 58.784,00 SIT. Na podlagi teh podatkov je prvostopni organ z odločbo odmeril davek od dohodka iz kmetijstva po stopnji 8 % predpisani v 25. členu citiranega zakona. Tožnikov ugovor, da mu je bil v danem primeru katastrski dohodek gozdnih zemjišč previsoko določen, je neutemeljen. Prispevek solidarnosti je bil v danem primeru odmerjen v skladu z določili 11. člena zakona o oblikovanju sredstev solidarnosti za opravljanje posledic naravnih nesreč po stopnji 0,05 %, prispevek za begunce pa v skladu z določili 6.

člena zakona o posebnem prispevku solidarnosti za pomoč beguncem (Uradni list Republike Slovenije, št. 30/92) po stopnji 1 % katastrskega dohodka od kmetijskih in gozdnih zemljišč. Po določbi 7. točke 15. člena zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju so zavarovanci kmetije, člani njihovih gospodinjstev in druge osebe, ki v Republiki Sloveniji opravljajo kmetijsko dejavnost kot edini ali glavni poklic. Odlok o stopnjah določa v 3.a točki, I., da se prispevki za zavarovanje za primer bolezni in poškodbe izven dela, za zdravstvene storitve in povračila potnih stroškov za kmete, pri katerih je osnova katastrski dohodek od kmetijskih in gozdnih površin, plačujejo po stopnji 22 %.

Glede na navedeno pritožbi ni bilo mogoče ugoditi.

Iz tožbe, ki je tožnik kljub pozivu sodišča ni dopolnil v delu, ki se nanaša na višino davka, sicer smiselno izhaja, da je tožnik lastnik cca 10 ha gozda, ki ga je bil zaradi imisije prisiljen posekati in je sedaj v njem sorazmerno velik delež mladevja brez lesne zaloge in zato meni, da mu je bil previsoko določen katastrski dohodek od gozda. Trdi, da tako visokega davka ne more plačati.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo predlaga zavrnitev tožbenega zahtevka iz razlogov, ki so razvidni iz obrazložitve izpodbijane odločbe.

Tožba ni utemeljena.

Na podlagi podatkov zbranih v predloženih spisih je sodišče ugotovilo, da je tožena stranka pravilno ugotovila dejansko stanje in v zvezi z njim tudi odločila v skladu z določbami zakona o dohodnini (Ur. l. RS, št. 24/92 preč. besedilo - ZDoh), ki urejajo davek od dohodka iz kmetijstva. Po 23. členu navedenega zakona je osnova za davek iz kmetijstva katastrski dohodek kmetijskih in gozdnih zemljišč, ugotovljen po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka. Pri odmeri davka je glede katastrskega dohodka davčni organ odvisen od podatkov, ki jih dobi od upravnega organa pristojnega za geodetske zadeve, ki je dolžan voditi katastrski operat v katerega vpisuje vse spremembe glede zavezanca za davek iz kmetijstva. Spremembe, ki nastanejo med letom, veljajo od 1. januarja naslednjega leta, če so na predpisani način priglašene v roku, ki ga določijo predpisi o vzdrževanju kmetijskega katastra. Podatke o katastrskem dohodku oziroma o davčni osnovi za posameznega zavezanca torej dobi davčni organ od občinskega geodetskega upravnega organa. Tožbeni ugovor, ki ga tožnik uveljavlja, se dejansko nanaša na ugotavljanje katastrskega dohodka, ne na samo odmero davka od dohodka iz kmetijstva. Tega ugovora pa tožnik ne more uspešno uveljavljati v odmernem postopku, ampak v postopku ugotavljanja katastrskega dohodka, se pravi pri občinskem geodetskem upravnem organu, kolikor meni, da ta dohodek ne ustreza dejanskemu stanju. V zvezi s tožbeno navedbo, da je tožnik starejša oseba in da glede na dejansko stanje gozda ni sposoben plačati tako visokega davka, sodišče opozarja, na 114. člen zakona o dohodnini po katerem lahko izvršni svet občinske skupščine na obrazložen predlog davčnega organa odloči, da se zavezancu davčni dolg (v tem primeru davek od dohodka iz kmetijstva) v celoti ali deloma odpiše, če bi se z izterjavo spravilo v nevarnost nujno preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov. Novi zakon o dohodnini (Ur. l. RS, št. 71/93) pa v 118. členu določa, da davčni dolg iz že prej navedenih razlogov lahko v celoti ali deloma odpiše davčni organ v zvezi z vlogo zavezanca, ki jo ta mora vložiti v roku, določenem za plačilo.

Tožena stranka je po mnenju sodišča tožnikovo pritožbo utemeljeno zavrnila in s tem ni kršila predpisov v smislu 10. člena zakona o upravnih sporih. Sodišče je tožbo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi 2. odstavka 42. člena istega zakona, ki ga je uporabilo kot republiški predpis, skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 1/91-I in 45/1/94).