Legislator Case Law & Legislation
DE FR IT EN
Analyze in Legislator
Sodba U 233/93 ECLI:SI:VSRS:1995:U.233.93 AI generated

Sodba U 233/93 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Case Number Sodba U 233/93
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Open official source Machine-readable Markdown (.md)

Legislator summary

AI generated

Tožbi se ugodi in se odpravi odločba Ministrstva za gospodarske dejavnosti Republike Slovenije z dne 26.1.1993. Nepopolna ali zmotno ugotovljena dejstva je možno ugotavljati šele v odločbi, s katero se vsebinsko odloči o zavrženi pritožbi.

Legislator headnote

AI generated

Sodba U 233/93 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije: V tožbi tožeča stranka navaja, da odločitev tožene stranke ni pravilna, ker je v nasprotju z določbo 4. odstavka 234. člena zakona o splošnem upravnem postopku. Tožena stranka bi bila namreč dolžna odločiti o pritožbi, ne pa vrniti prvostopnemu organu, da ponovno ugotavlja, če je pritožba pravočasna. Zato predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo tožene stranke odpravi.

Keywords

AI generated
revocation of a permit administrative revocation of decision provisional permit withdrawal of opposition waiver of concession challenge of cancellation
AI generated
Sodba I Up 1397/2003
Obnovitveni razlog iz 9. točke 260. člena ZUP deluje absolutno, zato že obstoj razloga, da osebi, ki bi morala biti udeležena v postopku kot stranka, ta možnost ni bila dana, zadostuje za dovolitev obnove postopka. Zato v takem primeru ni mogoče predloga za obnovo na podlagi 3. odstavka 267. člena ZUP zavrniti, saj ni mogoče vnaprej predvideti, kakšne učinke bo imelo sodelovanje stranke na odločitev v obnovljenem postopku.
Sodba X Ips 1267/2005
Sodišče prve stopnje je kot pravno pomembne okoliščine pri presoji zakonitosti upravnega akta pravilno štelo samo tiste, ki se nanašajo na pravočasnost pritožbe zoper akt prvostopnega upravnega organa.
Sodba I Up 83/2001
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št.
Sodba U 1282/94
Tožbi se ugodi ter se 1. točka izreka odločbe Ministrstva za okolje in prostor z dne 8.7.1994 odpravi. Do uveljavitve zakona o spremembah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur.l. RS, št. 26/90), ki je pričel veljati 14.7.1990, je v primeru, če je za nameravana dela po zakonu zadostovala priglasitev v smislu 51. člena ZUN ter ta dela niso v nasprotju s prostorskim izvedbenim aktom in z njimi tudi ne bi bili prizadeti interesi drugih oseb, napravila uradna oseba o tem uradni zaznamek in izdala o tem potrdilo, ki bi ga po 2. odst. 62. člena ZUN morala izdati v 30 dneh po vložitvi pravilno vložene priglasitve. Če potrdila v tem roku organ ni izdal, se po tem zakonu šteje, da so dela dovoljena. Ker so tožniki priglasili dela 7.6.1990, je 30-dnevni rok iz 4. odst. 62. člena ZUN potekel 7.7.1990, torej pred novelo zakona (14.7.1990), ki je potrdila po tej določbi odtlej štela za odločbe, ki bi ne glede na obliko (potrdilo) morale biti vročene tudi prizadetim strankam.
Sodba U 629/94-8
Tožbi se ugodi in se odpravi odločba Ministrstva za okolje in prostor Republike Slovenije z dne 4.3.1994.

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Tožbi se ugodi in se odpravi odločba Ministrstva za gospodarske dejavnosti Republike Slovenije z dne 26.1.1993.

[JEDRO]

Nepopolna ali zmotno ugotovljena dejstva je možno ugotavljati šele v odločbi, s katero se vsebinsko odloči o zavrženi pritožbi.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka odpravila odločbo Sekretariata za upravne zadeve občine z dne 29.10.1992, s katero je prvostopni organ zavrgel pritožbo stanovalcev hiše z dne 27.10.1992 zoper gradbeno dovoljenje z dne 21.9.1992 in zadevo vrnila prvostopnemu organu v ponovni postopek.

V tožbi tožeča stranka navaja, da odločitev tožene stranke ni pravilna, ker je v nasprotju z določbo 4. odstavka 234. člena zakona o splošnem upravnem postopku. Tožena stranka bi bila namreč dolžna odločiti o pritožbi, ne pa vrniti prvostopnemu organu, da ponovno ugotavlja, če je pritožba pravočasna. Zato predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo tožene stranke odpravi.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila niti kljub urgenci ni sodišču predložila upravnih spisov, ki se nanašajo na zadevo.

Tožba je utemeljena.

Po določbi 4. odstavka 234. člena zakona o splošnem upravnem postopku ima stranka pravico pritožbe zoper odločbo, s katero je bila pritožba po 2. odstavku istega člena zavržena. Če organ, ki odloča o pritožbi spozna, da je pritožba opravičena, odloči hkrati tudi o zavrženi pritožbi. Glede na tako zakonsko določilo bi torej tožena stranka morala sama preveriti navedbe tožnikov glede pravočasnosti pritožbe, in če bi ugotovila, da je pritožba opravičena hkrati tudi odločiti o zavrženi pritožbi, ne pa, da je zadevo vrnila v preverjanje prvostopnemu organu. Sklicevanje na določbe 242. člena zakona o splošnem upravnem postopku je v konkretnem primeru nepravilno, saj gre samo za ugotavljanje pravočasnosti pritožbe zoper odločbo, s katero se je postopek na prvi stopnji že končal. Nepopolna ali eventuelno zmotno ugotovljena dejstva v postopku na prvi stopnji je možno, kot to določa 242. člen zakona o splošnem upravnem postopku, na primeren način ugotavljati šele v odločbi, s katero se vsebinsko odloči o zavrženi pritožbi.

Ker po mnenju sodišča izpodbijana odločba ni zakonita, jo je sodišče odpravilo na podlagi 2. odstavka 39. člena zakona o upravnih sporih. Določbe zakona o upravnih sporih in zakona o splošnem upravnem postopku je sodišče uporabilo smiselno kot predpise Republike Slovenije na podlagi določbe 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).