Sodba U 346/93-7 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Če objekt ureja padec struge, ga je potrebno uvrstiti kot objekt v splošni rabi.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo vodnogospodarske inšpektorice občine ... z dne 18.11.1992, s katero ji je bilo naloženo, da mora v roku enega leta sanirati poškodbe na pragu v Soči tako, da bo prag stabilen tudi pri pretoku 3.000 m3 na sekundo.

V tožbi tožeča stranka meni, da odločitev tožene stranke, v izpodbijani odločbi ni pravilna in zakonita. Napačna je namreč njena ugotovitev, da sporni prag v strugi Soče predstavlja objekt v splošni rabi, saj vse okoliščine kažejo na to, da je objekt v posebni rabi. Koristijo ga namreč v prvi vrsti gorvodno zgrajeni objekti,kot so železniški in cestni most, vojaško pokopališče in hidroelektrarna Solkan. Vsi ti so na prag vezani z vodnogospodarskimi pogoji, predpisanimi v vodnogospodarskih soglasjih, ki so bila izdana ob gradnji oziroma sanaciji posameznih objektov. Zato predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne v ponovno odločanje ali pa, da zadevo meritorno reši samo tako, da ugotovi, da je prag v strugi Soče vodnogospodarski objekt v posebni rabi in da so zato sredstva za njegovo sanacijo dolžni zagotoviti koristniki gorvodno zgrajenih objektov.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe in se sklicuje na obrazložitev izpodbijane odločbe, pri kateri vztraja ter predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožba ni utemeljena.

Glede na podatke in listine v upravnih spisih ter veljavne predpise, je po presoji sodišča pravilno sklepanje tožene stranke v obrazložitvi izpodbijane odločbe, da je prag na reki Soči v kilometru 43+002 objekt v splošni rabi ne glede na to, da služi tudi nekaterim gorvodnim objektom. Zakon o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81, 29/86 in 15/91) namreč v 3. odstavku 55. člena določa, da se za vodnogospodarske objekte in naprave v splošni rabi štejejo tisti objekti in naprave, ki po svoji naravi in namenu zagotavljajo varstvo pred poplavami in erozijo ter boljšo časovno in prostorsko razporeditev voda nasploh.

V 8. alinei 1. odstavka 75. člena istega zakona pa je določeno, da o tem, kateri objekti se štejejo za vodnogospodarske objekte v splošni in posebni rabi in kateri vodotoki se štejejo za umetne vodotoke in druge zbiralnike vode, izda strokovno navodilo za vodnogospodarstvo pristojen republiški upravni organ. Iz strokovnega navodila o tem, kateri objekti se štejejo za vodnogospodarske objekte v splošni in posebni rabi in kateri vodotoki se štejejo za umetne vodotoke in druge zbiralnike vode (Uradni list SRS, št. 27/84) pa med drugim izhaja, da so med drugim vodnogospodarski objekti v splošni rabi tudi jezovi in pragovi, ki urejajo padec struge.

Ker je že iz strokovnega elaborata tožeče stranke, ki ga je junija 1992 pripravila o problemu praga na reki Soči v km 43+002 razvidno, da obstoječa stopnja - prag vzdržuje niveleto dna struge v padcu cca 0,80 do 1 promila na odseku cca 1500 m, to pomeni, kot pravilno zaključuje tudi tožena stranka, da sporni prag ureja padec struge, iz tega pa se da zaključiti, da po prej omenjenem strokovnem navodilu sodi med vodnogospodarske objekte v splošni rabi. Ker določbi 2. odstavka 35. člena zakona o vodah (ZV) vzdržujejo vodnogospodarske objekte in naprave v splošni rabi vodnogospodarske organizacije, je ob upoštevanju dejstva, da gre za sanacijo poškodb na pragu, pravilna odločitev tožene stranke, ki sanacijo nalaga tožeči stranki.

Pri tem za pravilno odločitev tožene stranke po mnenju sodišča ni bila pomembna okoliščina, na katero sicer ves čas opozarja tožeča stranka, da sporni prag deloma služi tudi tehničnim potrebam drugih, ker so pač železniški most, cestni most, vojaško pokopališče in HE Solkan na prag vezani z vodnogospodarskimi pogoji, saj je za pravilno odločitev pomembno samo dejstvo razvrstitve spornega objekta v objekt v splošni ali v posebni rabi. In objekt je prav zaradi dejstva, da ureja padec struge potrebno razvrstiti kot objekt v splošni rabi, kar je v izpodbijani odločbi pravilno ugotovila že tudi tožena stranka.

Ker je izpodbijana odločba zakonita, je sodišče zavrnilo tožbo kot neutemeljeno, na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih. Navedeno določbo je sodišče uporabilo kot republiški predpis v skladu z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).