Legislator Case Law & Legislation
Sodba U 243/93-8 ECLI:SI:VSRS:1994:U.243.93.8 AI generated

Sodba U 243/93-8 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Case Number Sodba U 243/93-8
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date

Legislator summary

AI generated

Zaradi služnosti poti, ki naj bi jo sosedje imeli na investitorjevem zemljišču, je vprašljivo razpolaganje z zemljiščem, na katerem naj bi stala ograja. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka odpravila sklep Sekretariata za urejanje prostora in varstvo okolja občine z dne 29.10.1992, s katero je bil prekinjen postopek priglasitve del postavitve ograje na parc. št. 131/1 investitorja, do rešitve predhodnega vprašanja poteka dovozne in dostopne poti do objektov na parc. št. 110/17, 110/7, 111/2, 131/1 in določeno, da se bo postopek nadaljeval po prejemu obvestila o ureditvi poti v skladu s prometno tehničnimi normativi in standardi.

Legislator headnote

AI generated

Sodba U 243/93-8 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije: Sodišče je svojo odločitev oprlo na 2. odstavek 42. člena zakona o upravnih sporih. Pri tem je določbe zakona o upravnih sporih in zakona o splošnem upravnem postopku smiselno uporabilo kot predpise Republike Slovenije v skladu z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).

Keywords

AI generated
revision of zoning plan termination of proceedings primary land development phased planning detailed site development land development infrastructure
AI generated
Sodba U 315/93-6
Potek dovozne in dostopne poti ne predstavlja predhodnega vprašanja po določbi 144.
Sodba U 965/93
Po pravnomočnosti odločbe o ustavitvi gradnje je tožnik nadaljeval z gradnjo, pravnomočno pa je bila zavržena njegova vloga za izdajo odločbe o priglasitvi del.
VSK sklep II Cp 322/2007
V obravnavani izvršilni zadevi je treba izhajati iz v pravnem redu uveljavljene enotnosti premoženja fizične osebe in premoženja iste osebe kot nosilca dejavnosti samostojnega podjetnika posameznika (razen tistega, ki je iz izvršbe v vsakem primeru izločeno). Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje izvršbo, dovoljeno s sklepom opr. št. I z dne 1.2.2006, prekinilo s 14.6.2006.
VSL sklep II Cp 602/2009
Pravica do ustreznega dela preostalega premoženja po likvidaciji ali stečaju družbe je temeljna pravica vsakega družbenika, tako da čisto premoženje (aktiva) družbe v vsakem primeru pripada družbenikom (praviloma v sorazmerju z njihovimi deleži). V primerih, ko se kljub prenehanju v stečaju še najde premoženje (aktiva), ki je bilo last ukinjene družbe, zato velja, da so družbeniki družbe glede tega premoženja (terjatve) njeni pravni nasledniki.
Sodba VIII Ips 227/99
Za pravilno uporabo materialnega prava je relevantno dejstvo, ki ga izrecno ugotavlja izpodbijana sodba, da je revident, ko je ustanovil svoje podjetje, poslal komitentom tožene stranke ponudbo za fizično in tehnično varovanje premoženja (to je tudi predmet poslovanja tožene stranke) po nižji ceni, kot jo je ponudila tožena stranka. S tem je bil izpolnjen bistveni pogoj iz prvega odstavka 7. člena ZDR (če bi to lahko vplivalo na interese ....) in drugega odstavka istega člena za opredelitev hujše kršitve delovne obveznosti. Pri tem ni pomembno, ali je revident svojo ponudbo že vnovčil ali ne, pomembno je, da bi že sama poslana ponudba lahko vplivala na interese tožene stranke.

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Zaradi služnosti poti, ki naj bi jo sosedje imeli na investitorjevem zemljišču, je vprašljivo razpolaganje z zemljiščem, na katerem naj bi stala ograja.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka odpravila sklep Sekretariata za urejanje prostora in varstvo okolja občine z dne 29.10.1992, s katero je bil prekinjen postopek priglasitve del postavitve ograje na parc. št. 131/1 investitorja, do rešitve predhodnega vprašanja poteka dovozne in dostopne poti do objektov na parc. št. 110/17, 110/7, 111/2, 131/1 in določeno, da se bo postopek nadaljeval po prejemu obvestila o ureditvi poti v skladu s prometno tehničnimi normativi in standardi.

V tožbi tožnik navaja, da gre v spornem primeru za tipično civilno pravno vprašanje, od katerega rešitve je odvisna tudi upravna odločitev. Zato meni, da je odločba prvostopnega organa pravilna in predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo tožene stranke odpravi.

V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri ugotovitvah izpodbijane odločbe in predlaga zavrnitev tožbe.

Tožba ni utemeljena.

Na podlagi listin v spisu sodišče ugotavlja, da je v spornem primeru vprašljivo samo razpolaganje z zemljiščem, na katerem želi investitor postaviti ograjo. Nesporno je, da je investitor lastnik celotne parcele št. 131/1, pojavlja pa se vprašanje, ali to parcelo lahko ogradi glede na zatrjevano služnost poti. Po določbi 62. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 26/90) mora namreč priglasitev nameravanih del iz 51. člena zakona vsebovati opis nameravane graditve in zemljišča, na katerem naj bi objekt stal, kopijo katastrskega načrta z vrisanim predvidenim objektom ter dokazilo o razpolaganju z zemljiščem, na katerem naj bi objekt stal. Sodišče soglaša z zaključkom tožene stranke, da potek dovozne in dostopne poti do objektov na parcelah št. 110/17, 110/7, 111/2 in 131/1 ne predstavlja predhodnega vprašanja po določbi 144. člena zakona o splošnem upravnem postopku. Lahko pa bi ob določenih pogojih predhodno vprašanje predstavljalo vprašanje dokazovanja pravice razpolaganja z zemljiščem. Zato pa bo v postopku še potrebno ugotoviti, ali investitor dejansko razpolaga z zemljiščem, na katerem naj bi objekt stal, pri čemer bo seveda potrebno upoštevati tudi sklepa temeljnega in višjega sodišča z dne 30.3.1993 in z dne 27.10.1993, v zvezi z motenjem posesti na parceli št. 131/1.

Sodišče je svojo odločitev oprlo na 2. odstavek 42. člena zakona o upravnih sporih. Pri tem je določbe zakona o upravnih sporih in zakona o splošnem upravnem postopku smiselno uporabilo kot predpise Republike Slovenije v skladu z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).