Sodba U 546/93 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Če organ zavrne izdajo potrdila o državljanstvu, ker oseba ni vpisana v uradno evidenco o državljanstvu, ni mogoče uveljavljati napak pri vodenju te evidence v tem postopku, ampak je to stvar posebnega postopka za ugotovitev državljanstva.

[OBRAZLOŽITEV]

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožnika zoper odločbo Sekretariata za notranje zadeve občine z dne 10.12.1992, s katero je navedeni upravni organ zavrnil njegovo zahtevo za izdajo potrdila o državljanstvu Republike Slovenije za U.B., mater tožnika, ki je navajal, da to potrdilo potrebuje v postopku denacionalizacije. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka navaja, da je prvostopni upravni organ v postopku ugotovil, da U.B. nikoli ni bila vpisana v državljansko knjigo, ki je bila kot uradna evidenca o državljanstvu vzpostavljena s pravilnikom za izvajanje zakona o državljanstvu FLRJ (Uradni list FLRJ, št. 98/46). Zato je prvostopni upravni organ njegovo zahtevo na podlagi 171. člena zakona o splošnem upravnem postopku utemeljeno zavrnil. Hkrati je tožniku tudi pojasnil, da 63. člen zakona o denacionalizaciji določa postopek v primeru, če oseba ni vpisana v državljansko knjigo. Tožnik v tožbi izpodbija navedeno odločbo tožene stranke in navaja, da njegova mati zaradi pomote ni bila vpisana v državljansko knjigo, ker je imela stalno prebivališče in je živela na M. od poroke v letu 1922 dalje. Trdi, da njegova mati nikoli ni odšla v Trst, da bi optirala za Italijo in se ni nikdar odpovedala državljanstvu takratne SFRJ in SR Slovenije, ampak je odšla na obisk k svoji hčerki in sestri. Tam se je zadržala krajši čas, sicer pa se je selila od enega otroka do drugega. Navaja, da je večino časa prebila v nekdanji SFRJ in na njenem domu, kjer je mati vse do smrti prejemala tudi uradno pošto, kar lahko dokaže s številnimi pričami. To, da je upravni organ nepravilno vodil knjigo o državljanstvu, ne more biti sedaj v škodo njega kot dediča, ki išče določene pravice po materi v postopku denacionalizacije. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izreku in razlogih izpodbijane odločbe in še pojasnjuje, da je bila v postopku za ugotovitev državljanstva U.B., uvedenem na tožnikovo zahtevo, že izdana prvostopna odločba, ki ugotavlja, da se imenovana do smrti ni štela za državljanko Republike Slovenije. Pritožbo tožnika zoper navedeno odločbo je tožena stranka s svojo odločbo z dne 24.9.1993 zavrnila.

Tožba ni utemeljena.

Po določbi 1. odstavka 171. člena zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ki se po določbi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) smiselno uporablja kot republiški predpis, državni organi izdajajo potrdila oziroma druge javne listine (certifikate, potrditve idr.) o dejstvih, o katerih vodijo uradno evidenco. Če državni organ zavrne zahtevo za potrdilo oziroma drugo listino, mora izdati o tem posebno odločbo (6. odstavek 171. člena ZUP).

Iz podatkov upravnih spisov izhaja, da je tožnik z vlogo z dne 17.3.1992 zaprosil za izdajo potrdila o državljanstvu Republike Slovenije za mater U.B. v smislu navedene določbe ZUP in da je prvostopni upravni organ to njegovo vlogo zavrnil s svojo odločbo z dne 10.12.1992, ker je ugotovil, da imenovana ni vpisana v uradno evidenco državljanov Republike Slovenije in tudi ni evidentirana v registru prebivalstva občine. Po presoji sodišča je upravni organ prve stopnje ravnal pravilno in v skladu z navedenimi določbami ZUP, ko je tožnikovo zahtevo za izdajo potrdila o državljanstvu zavrnil. Potrdilo po 171. členu ZUP je mogoče izdati le o podatkih, ki so vpisani v uradni evidenci. Če določena oseba ni vpisana v uradni evidenci o državljanih Republike Slovenije, ugovorov, da bi morala biti vpisana v tako evidenco, ni mogoče uveljavljati v postopku za izdajo potrdila, ampak je to stvar posebnega postopka za ugotovitev državljanstva. Ta postopek lahko začne sama stranka, ali pa v skladu s določbo 63. člena zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št.27/91) pri občinskem upravnem organu za notranje zadeve zahteva njegovo uvedbo organ, ki vodi postopek denacionalizacije, kot je tožniku pojasnila že tožena stranka. Tožnikovi ugovori, ki se nanašajo na ugotovitev državljanstva matere U.B., torej v postopku za izdajo potrdila po 171. členu ZUP niso utemeljeni.

Glede na navedeno tožnik s tožbo ni mogel uspeti. Zato je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je sodišče uporabilo kot republiški predpis, skladno s določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).