Sodba U 875/93 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Tožbi se ugodi in se toženi stranki naloži, da odloči o pritožbi tožeče stranke z dne 16.3.1993.

[JEDRO]

Tožena stranka ni odločila o pritožbi tožnice zoper odločbo, s katero je prvostopenjski upravni organ zavrnil njen zahtevek za priznanje pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo. Sodišče je zato na podlagi 5. odstavka 42. v zvezi s 26. členom ZUS tožbi ugodilo.

[OBRAZLOŽITEV]

Prvostopenjski upravni organ je z odločbo z dne 2.3.1993 zavrnil zahtevek tožnice na priznanje pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo, ker je ugotovil, da ne izpolnjuje pogojev za pridobitev takšne pravice po prvi alinei 1. odstavka 19. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti.

Zoper takšno odločbo se je tožnica pritožila dne 16.3.1993. Ker tožena stranka ni odločila v šestdesetih dneh, ji je tožnica dne 7.6.1993 poslala dopis in zahtevala, da tožena stranka čimprej prouči pritožbo in jo v najkrajšem možnem roku seznani z vsebino odločitve. Tožena stranka o tožničini pritožbi tudi potem ni odločila.

V tožbi je tožnica navajala, da o njeni pritožbi ni bilo odločeno in da se z odločitvijo prvostopenjskega upravnega organa ne strinja. Smiselno je predlagala, da sodišče odloči v zadevi.

Tožena stranka je poslala upravne spise in predlagala, da sodišče tožbo zavrne zaradi razlogov, ki so navedeni v prvostopenjski odločbi.

Tožba je utemeljena.

Zakon o upravnih sporih (Uradni list RS, št. 4/77, 60/77, ZUS) se na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) uporablja kot republiški predpis, ker ne nasprotuje pravnemu redu Republike Slovenije in ker v navedenem ustavnem zakonu ni drugače določeno. V 1. odstavku 26. člena ZUS je določeno, da stranka lahko sproži upravni spor, če organ druge stopnje ne izda odločbe v roku šestdesetih dni potem, ko je bila vložena pritožba zoper prvostopenjsko odločbo in če tega ne stori tudi na novo zahtevo stranke v nadaljnjem roku sedmih dni. Sodišče ugotavlja, da so dani pogoji za sprožitev upravnega spora v smislu navedene določne zakona. Gre za molk drugostopenjskega upravnega organa, ki je izenačen z negativno odločbo. S takšnim ravnanjem so bile prizadete tožničine pravice.

Sodišče je glede na obrazloženo tožbi ugodilo in na podlagi 5. odstavka 42. člena v zvezi s 26. členom ZUS naložilo toženi stranki, da odloči o tožničini pritožbi z dne 16.3.1993.