Legislator Case Law & Legislation
Sodba U 1586/93-4 ECLI:SI:VSRS:1994:U.1586.93.4 AI generated

Sodba U 1586/93-4 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Case Number Sodba U 1586/93-4
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date

Legislator summary

AI generated

Naziv mentor se pridobi z dnevom izdaje odločbe, tudi če tožena stranka upravne odločbe ni izdala v zakonitem roku. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka podelila tožniku naziv mentor. Naziv mu je podelila za dobo desetih let. Odločila je tudi, da se šteje, da je naziv pridobljen z dnem izdaje odločbe (1.10.1993).

Legislator headnote

AI generated

Sodba U 1586/93-4 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije: Tožnik v tožbi navaja, da je zahtevo za napredovanje v naziv mentor vložil pri toženi stranki 1.3.1993, tožena stranka pa je izpodbijano odločbo izdala šele sedem mesecev kasneje, čeprav bi jo morala po 218. členu zakona o splošnem upravnem postopku izdati najpozneje v dveh mesecih po vložitvi zahtevka oziroma mu od tega roka dalje priznati naziv in materialne posledice, ki iz njega izhajajo. Zato predlaga sodišču, naj toženi stranki naloži spremembo II. točke izpodbijane odločbe tako, da se šteje, da je naziv pridobljen dva meseca po vložitvi zahtevka, to je 1.5.1993, ter poračun plače iz tega naslova.

Keywords

AI generated
one-year qualifying period previous legal status early detection in disability insurance untimely reasoned statement retroactivity of disability pension probationary period
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Naziv mentor se pridobi z dnevom izdaje odločbe, tudi če tožena stranka upravne odločbe ni izdala v zakonitem roku.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka podelila tožniku naziv mentor. Naziv mu je podelila za dobo desetih let. Odločila je tudi, da se šteje, da je naziv pridobljen z dnem izdaje odločbe (1.10.1993).

Tožnik v tožbi navaja, da je zahtevo za napredovanje v naziv mentor vložil pri toženi stranki 1.3.1993, tožena stranka pa je izpodbijano odločbo izdala šele sedem mesecev kasneje, čeprav bi jo morala po 218. členu zakona o splošnem upravnem postopku izdati najpozneje v dveh mesecih po vložitvi zahtevka oziroma mu od tega roka dalje priznati naziv in materialne posledice, ki iz njega izhajajo. Zato predlaga sodišču, naj toženi stranki naloži spremembo II. točke izpodbijane odločbe tako, da se šteje, da je naziv pridobljen dva meseca po vložitvi zahtevka, to je 1.5.1993, ter poračun plače iz tega naslova.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je rok, na katerega se v tožbi sklicuje tožnik, inštrukcijski rok in ne prekluzivni, ter da materialnopravnih posledic tožnik ne more uveljavljati pred dokončnostjo odločbe. Zato predlaga, naj odločba ostane v veljavi nespremenjena.

Tožba je neutemeljena.

Izpodbijana odločba je po svoji vsebini konstitutivna odločba, ker je šele z njo - in ne s predpisom, na podlagi katerega je bila izdana - tožniku podeljen naziv mentor. Konstitutivna odločba pravno učinkuje od tedaj, ko obstaja, to je od dneva, ko je bila izdana oziroma vročena stranki. Samo če je posebej predpisano, takšna odločba lahko pravno učinkuje tudi retroaktivno, to je za čas, preden je bila izdana.

Iz podatkov upravnih spisov in iz izpodbijane odločbe izhaja, da je bil naziv mentor tožniku podeljen na podlagi 1. odstavka 5. člena pravilnika o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu (Uradni list RS, št. 39/92 in 42/92 - pravilnik). V pravilniku ni predpisano, da ima podelitev naziva mentor po 1. odstavku 5. člena pravni učinek pred izdajo odločbe. Retroaktivni učinek predpisuje pravilnik samo za odločbe, s katerimi je podeljen naziv mentor na podlagi 2. odstavka 5. člena pravilnika (19. člen pravilnika) ter za odločbe, s katerimi je podeljen naziv svetovalec oziroma naziv svetnik na podlagi 20. člena (21. člen pravilnika).

Tudi določba 218. člena zakona o splošnem upravnem postopku, na katero se v tožbi sklicuje tožnik, ne predpisuje retroaktivnega učinkovanja odločbe, temveč daje stranki v upravnem postopku za primer, če organ, ki vodi postopek na prvi stopnji, ne izda odločbe v predpisanem roku, samo pravico do pravnega sredstva (pritožbe, če gre za dvostopenjski upravni postopek, oziroma tožbe v upravnem sporu, če gre za enostopenjsko upravno odločanje - 2. odstavek 26. člena zakona o upravnih sporih). Na podlagi te pravice pa stranka ne more uveljavljati retroaktivnega pravnega učinka upravne odločbe. Izpodbijana odločba je po presoji sodišča torej zakonita, tožba pa neutemeljena, zato jo je moralo sodišče na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih zavrniti.

Sodišče je zakon o splošnem upravnem postopku in zakon o upravnih sporih na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) smiselno uporabilo kot republiški predpis.