Legislator Case Law & Legislation
Sodba U 96/93-2 ECLI:SI:VSRS:1994:U.96.93.2 AI generated

Sodba U 96/93-2 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Case Number Sodba U 96/93-2
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date

Legislator summary

AI generated

Tožbi se ugodi in se odpravi odločba Zvezne carinske uprave z dne 25.3.1991. Carinarnica ne more ugovora, da je blago odšlo iz države, zavrniti, sklicujoč se le na svojo uradno evidenco, ne da bi stranko pozvala, da predloži dokaze o izhodu blaga iz države. Tako postopanje pomeni kršitev 143. člena ZUP.

Legislator headnote

AI generated

Sodba U 96/93-2 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije: Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo carinarnice z dne 21.11.1990, s katero je ta tožeči stranki naložila plačilo carinskih dajatev v znesku 157.712,00 din, za nevročeno pošiljko po UCP carinarnici ... z rokom predaje do 14.1.1990, in to iz garancije špedicije in izjave dane v smislu 1. odstavka 200. člena carinskega zakona, ker prevoznik ni predal blaga namembni carinarnici. Tožena stranka v svoji odločbi navaja, da samo na podlagi priloženega telefaksa (firme ... z dne 18.1.1991) ni mogla ugotoviti, da je pošiljka dejansko prešla državno mejo.

Keywords

AI generated
consignment note contract of carriage freight forwarding contract registered postal service irregular postal delivery carrier
AI generated
Sodba U 1306/93-7
Obveznost plačila carine za blago, ki se uvaža, nastane z dnem, ko gre blago čez carinsko črto in kasnejše spremenjene okoliščine s prej nastalo obveznostjo zavezanca niso v nikakršni vzročni zvezi in zato niso mogle vplivati na odločitev. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo carinarnice z dne 8.12.1992, s katero je ta zavezala tožnika k plačilu carinskih dajatev za nepredano blago, ki je bilo dne 1.6.1991 s prijavo za uvoz in tranzit blaga napoteno Carinarnici ... z rokom predaje 5.6.1991. K navedeni prijavi je bila priložena v smislu 1. odstavka 200. člena carinskega zakona izjava Špedicije ..., s katero se je ta obvezala, da bo plačala vse uvozne dajatve, ki se plačajo pri uvozu blaga, če sporno blago ne bo predano namembni carinarnici. Blago namembni carinarnici ni bilo predano. Na podlagi takega dejanskega stanja je organ prve stopnje izdal odločbo, ki jo je oprl napačno na določbo 1. točke 1. odstavka 389. člena, namesto pravilno na 2. odstavek 249. člena carinskega zakona. Ta določa, da lahko carinski organi začno postopek carinjenja po uradni dolžnosti, če je carinsko blago dano v prosti promet, preden je izveden carinski postopek in so plačane carina in druge uvozne davščine. Po določbi 1. odstavka 200. člena carinskega zakona mora prevoznik, če se blago pošilja prevzemni carinarnici s cestnimi prevoznimi sredstvi, priložiti vhodni carinarnici carinsko deklaracijo in kot varščino plačati znesek, enak obračunani carini in drugim uvoznim davščinam, ki se zaračunavajo pri uvozu takega blaga. Plačila te varščine je bil uvoznik oproščen, ker je Špedicija ... dne 1.6.1991 v imenu prevoznika carinskega blaga predložila navedeno izjavo. Glede na navedeno izjavo in ugotovitev, da blago ni bilo predano prevzemni carinarnici, bi moral organ prve stopnje svojo odločbo opreti na določbo 249. člena carinskega zakona, vendar pa navedena nepravilnost ni vplivala na sicer pravilno odločitev o stvari.
Sodba U 541/94-6
Po določbi 26. člena, v zvezi s 6. in 7. členom ZPD (Ur.l. RS, št. 4/92), nastane obveznost plačila prometnega davka pri uvozu takrat, ko nastane obveznost plačila carine. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka odpravila odločbo carinarnice z dne 21.7.1993, s katero je navedeni prvostopni organ naložil tožeči stranki, da je dolžna v 8 dneh po pravnomočnosti prvostopne odločbe plačati na račun carinarnice znesek 626.313,00 SIT carinskih dajatev za 61 kg blaga, za kar ni dokazov, da je prijavljen namembni carinarnici oziroma ocarinjen (1. točka izreka); tožeča stranka je dolžna plačati uvozne davščine za 61 kg blaga po prijavi za uvoz in tranzit blaga z dne 4.3.1992 carinske izpostave v ugotovljeni carinski osnovi 2,389.019,00 SIT, in sicer: posebna davščina za carinsko evidenco 1 % v višini 23.890,00 SIT in prometni davek 20 % v višini 482.582,00 SIT oziroma skupaj 506.472,00 SIT (2. točka izreka).
Sodba I Up 1171/2002
Tožeča stranka je v enotni carinski listini v polju 50 vpisana kot glavni zavezanec.
Sodba I Up 557/2001
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Novi Gorici, št.
Sodba U 950/93-6
Prevoznik, ki je bil pravnomočno spoznan za odgovornega za storitev prekrška, je prvi carinski zavezanec za plačilo carinskih dajatev.

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Tožbi se ugodi in se odpravi odločba Zvezne carinske uprave z dne 25.3.1991.

[JEDRO]

Carinarnica ne more ugovora, da je blago odšlo iz države, zavrniti, sklicujoč se le na svojo uradno evidenco, ne da bi stranko pozvala, da predloži dokaze o izhodu blaga iz države. Tako postopanje pomeni kršitev 143. člena ZUP.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo carinarnice z dne 21.11.1990, s katero je ta tožeči stranki naložila plačilo carinskih dajatev v znesku 157.712,00 din, za nevročeno pošiljko po UCP carinarnici ... z rokom predaje do 14.1.1990, in to iz garancije špedicije in izjave dane v smislu 1. odstavka 200. člena carinskega zakona, ker prevoznik ni predal blaga namembni carinarnici. Tožena stranka v svoji odločbi navaja, da samo na podlagi priloženega telefaksa (firme ... z dne 18.1.1991) ni mogla ugotoviti, da je pošiljka dejansko prešla državno mejo.

Tožeča stranka je 15.5.1991 vložila tožbo zoper gornjo odločbo pri zveznem sodišču, uveljavljajoč tožbena razloga zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja in napačno uporabo materialnega prava. V tožbi navaja, da ni podlage, da se ji nalaga plačilo carinskih dajatev, saj je predložila dokazila, da je blago dejansko zapustilo Jugoslavijo in bilo prevzeto po naročniku. Kot dokaze ponuja fotokopijo telefaksa firme ... z dne 25.2.1991 in telefaksa firme z dne 25.2.1991 ter fotokopijo tovornega lista. Po mnenju tožeče stranke so za zaplet krivi delavci tožene stranke, ker so malomarno opravljali službo. Tožena stranka naj bi imela možnost, da na madžarski strani preveri, kdaj je blago prešlo mejo. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Tožba je utemeljena iz spodaj navedenih razlogov:

Ker upravni spor, ki ga je tožeča stranka sprožila pri Zveznem sodišču ni bil končan do 25.6.1991, ko je začel veljati ustavni zakon za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I), se je postopek v skladu z določbo 1. odstavka 8. člena navedenega ustavnega zakona nadaljeval pred Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije; upravne spise prve stopnje je sodišču predložila republiška carinska uprava.

Iz upravnih spisov sodišče zaključuje, da je v danem primeru bilo pri vhodni carinarnici blago prijavljeno za tranzit. Pri tranzitu blaga mora prevoznik prepeljati blago do izhodne carinarnice in tej carinarnici izročiti tranzitno listino, ki mu jo je izdala vhodna carinarnica (298. člen carinskega zakona). Prevoznik mora blago, ki je poslano prevzemni carinarnici, pri tej carinarnici prijaviti. Če prevzemna - izhodna carinarnica ugotovi, da je s carinskim blagom vse v redu, dovoli odhod blaga iz države in takoj s posebnim potrdilom obvesti o tem odpravno - vhodno carinarnico, kopijo potrdila pa vroči prevozniku (202. člen carinskega zakona). V danem primeru pa odpravna carinarnica ni prejela potrdila o izhodu blaga iz države, niti ni takega potrdila predložil prevoznik oziroma tožeča stranka, ki je nastopala kot špediter. Tožeča stranka priznava, da je nastopala kot špediter v obravnavani carinski zadevi in da je kot špediter jamčila, da bo carinsko blago preko carinarnice ... odpeljano iz države.

Tožeča stranka ponuja druge dokaze, iz katerih naj bi izhajalo, da je blago prešlo preko meje. Vseh ponujenih dokazov tožena stranka ni ocenila, ker je postopek bil zaključen, ne da bi carinarnica prve stopnje pred izdajo odločbe tožeči stranki dala možnost, da se izjavi o bistvenih dejanskih okoliščinah in da predlaga dokaze ter da podatke v zavarovanje svoje pravice oziroma koristi (143. člen zakona o splošnem upravnem postopku). Tožena stranka ni mogla pritožbenega ugovora, da je blago odšlo iz države, zavrniti, sklicujoč se le na svojo uradno evidenco, ne da bi tožečo stranko pozvala, da predloži dokaze o izhodu blaga iz države. Ker upravni organ ni postopal tako, je kršil pravila postopka, zato je sodišče odločbo na podlagi 2. odstavka 39. člena zakona o upravnih sporih odpravilo. V novem postopku je treba tožečo stranko pozvati, da za svoje trditve predloži dokaze in to v prevodu.

Določbe carinskega zakona, zakona o splošnem upravnem postopku in zakona o upravnih sporih je sodišče smiselno uporabilo kot predpise Republike Slovenije, skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).