Sklep II Ips 21/93 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedSprememba v tožbi določene sporne vrednosti tožbenega zahtevka je za presojo dovoljenosti revizije upoštevna le takrat, če je bil izveden postopek po 3. odstavku 40. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka uveljavljala izstavitev zemljiškoknjižne listine, na podlagi katere bi se tožnika lahko vpisala v zemljiški knjigi kot solastnika vsak do 7/16. Sodišče druge stopnje je sodbo sodišča prve stopnje potrdilo, potem ko je zavrnilo pritožbo tožeče stranke.
Legislator headnote
AI generatedSklep II Ips 21/93 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije: odstavku 40. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka uveljavljala izstavitev zemljiškoknjižne listine, na podlagi katere bi se tožnika lahko vpisala v zemljiški knjigi kot solastnika vsak do 7/16. Sodišče druge stopnje je sodbo sodišča prve stopnje potrdilo, potem ko je zavrnilo pritožbo tožeče stranke.
Keywords
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se zavrže.
[JEDRO]
Sprememba v tožbi določene sporne vrednosti tožbenega zahtevka je za presojo dovoljenosti revizije upoštevna le takrat, če je bil izveden postopek po 3. odstavku 40. člena ZPP.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka uveljavljala izstavitev zemljiškoknjižne listine, na podlagi katere bi se tožnika lahko vpisala v zemljiški knjigi kot solastnika vsak do 7/16. Sodišče druge stopnje je sodbo sodišča prve stopnje potrdilo, potem ko je zavrnilo pritožbo tožeče stranke.
Proti sodbi sodišča druge stopnje vlaga pravočasno revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka tožeča stranka. Revizijskemu sodišču predlaga, da reviziji ugodi ter sodbi sodišča prve in druge razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, ali pa ju spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi.
Revizija ni dovoljena.
Tožba je bila v obravnavanem primeru vložena 16.12.1987. Tožeča stranka je v tožbi označila vrednost spornega predmeta z zneskom takratnih 620.000,00 din (sedaj 62,00 SIT). Označitvi vrednosti spornega predmeta v tem znesku je tožena stranka ugovarjala.
Na prvem naroku za glavno obravnavo, ki je bil 13.9.1990 (l.št.31), je prišlo do sporazuma med pravdnima strankama glede zvišanja ocene vrednosti spornega predmeta na znesek 50.000,00 din (sedaj 50.000,00 SIT). Toda ta znesek ne more predstavljati izhodišča za presojo dovoljenosti revizije v konkretnem primeru. Sprememba v tožbi določene sporne vrednosti tožbenega zahtevka je za presojo dovoljenosti revizije upoštevna le takrat, če je bil izveden postopek po 3. odstavku 40. člena ZPP. Ker tega ni bilo, prihaja v poštev v tožbi označena vrednost spornega predmeta (2. odst. 40. člena ZPP) in takrat veljavno določilo 3. odst. 382. čl. ZPP (Ur.l.SFRJ 4/77 - 74/87, upoštevaje pri tem prehodne določbe novel ZPP, ki so sledile noveli ZPP iz leta 1987, Ur.l.SFRJ 57/89, 20/90 in Ur.l.RS 55/92). Po tem določilu pa revizija ni bila dovoljena v premoženjskih sporih, v katerih se tožbeni zahtevek ni nanašal na denarno terjatev, izročitev stvari ali izvršitev kakšne druge dajatve, če vrednost spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi, ni presegala zneska takratnih 800.000,00 din (sedaj 80,00 SIT).
Glede na navedeno je revizijsko sodišče odločilo, kot je razvidno iz izreka sklepa (392. člen ZPP).