Sklep II Ips 351/2007 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Revizija se zavrže.

Tožnica sama krije stroške revizijskega odgovora.

[JEDRO]

Po ustaljeni sodni praksi sodišče zavrže revizijo, ki jo je vložila stranka sama, če ni najpozneje v njej izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit. Ustaljeno stališče revizijskega sodišča je tudi, da pomanjkljivosti revizije, ki jo je vložila stranka sama, ni mogoče odpraviti in da je taka revizija nedovoljena.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je toženki naložilo, da mora tožnici plačati 2,237.989 SIT (sedaj 9.338,96 EUR) s pripadki, presežni tožbeni zahtevek pa zavrnilo. Sodišče druge stopnje je zavrnilo toženkino pritožbo in potrdilo izpodbijani obsodilni del prvostopenjske sodbe.

Toženka v pravočasni reviziji proti drugostopenjski sodbi uveljavlja vse revizijske razloge in predlaga razveljavitev sodb obeh sodišč ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zaradi narave te revizijske odločbe revizijsko sodišče vsebine toženkinih trditev ne povzema.

Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in vročena tožnici, ki v odgovoru predlaga njeno zavrnitev.

Revizija ni dovoljena.

Revizija je izredno pravno sredstvo proti drugostopenjski sodbi in je dovoljena samo v primerih in ob pogojih, ki jih zakon posebej določa. Novi Zakon o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) je uvedel omejitev postulacijske sposobnosti stranke v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi. V četrtem odstavku 86. člena določa, da lahko stranka v takem postopku opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Glede na prehodno določbo prvega odstavka 499. člena ZPP navedena omejitev ne velja le, če je bila tožba vložena pred uveljavitvijo novega zakona. Novi ZPP je začel veljati 14.7.1999.

V tej zadevi je bila tožba vložena 6.12.2001, zato za pravdne stranke velja omejitev postulacijske sposobnosti v postopku z revizijo kot izrednim pravnim sredstvom. Revizijo je vložila toženka sama brez odvetnika. To bi lahko glede na izjemo iz četrtega odstavka 86. člena ZPP storila samo, če bi imela opravljen pravniški državni izpit, vendar tega v reviziji ne zatrjuje. Po ustaljeni sodni praksi sodišče zavrže revizijo, ki jo je vložila stranka sama, če ni najpozneje v njej izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit (pravno mnenje Občne seje VS RS z dne 26. junija 2002). Ustaljeno stališče revizijskega sodišča je tudi, da pomanjkljivosti revizije, ki jo je vložila stranka sama, ni mogoče odpraviti in da je taka revizija nedovoljena (npr. II Ips 3/2007, II Ips 321/2007 in druge).

Revizijsko sodišče je zato na podlagi 377. člena ZPP zavrglo toženkino nedovoljeno revizijo. Toženka svojih revizijskih stroškov ni priglasila. Odločitev o tožničinih stroških revizijskega odgovora temelji na določbah prvega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP, saj stroški revizijskega odgovora, ki se ukvarja z vsebinsko utemeljenostjo revizije, glede na procesno naravo te revizijske odločbe niso bili potrebni.