Legislator Case Law & Legislation
DE FR IT EN
Analyze in Legislator
Sodba U 906/92 ECLI:SI:VSRS:1993:U.906.92 AI generated

Sodba U 906/92 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Case Number Sodba U 906/92
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Open official source Machine-readable Markdown (.md)

Legislator summary

AI generated

Od odmerjenega denarnega nadomestila za primer brezposelnosti se obračuna tudi davek od osebnih prejemkov razen, če gre za izplačilo denarnega nadomestila v enkratnem znesku (ZDOH - 16. člen zakona o dohodnini, Uradni list RS, št. 48/90 in 34/91, v zvezi s členom 21. in 27. zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, Uradni list RS, št. 8/91 in 12/92).

Legislator headnote

AI generated

Sodba U 906/92 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije: Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe in navaja, da se zmanjšanje zajamčenega osebnega dohodka nanaša na obveznost plačevanja prispevkov po zakonu o prispevkih za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno varstvo in zaposlovanje in na obveznost plačevanja davka po zakonu o dohodnini. Po 8. točki 17. člena zakona o dohodnini se davka od osebnih prejemkov ne plačuje od denarnih nadomestil, izplačanih v enkratnem znesku, kar pa v primeru tožnika ni podano.

Keywords

AI generated
income ceiling overpaid insurance benefits adjustment to the basic amount unemployment benefits overpayment reduction of salary suitable wage
AI generated
Sodba U 1033/92
Uradni podatki delodajalca o višini osebnega dohodka oziroma nadomestila osebnega dohodka so podlaga za določitev osnove za izračun denarnega nadomestila med brezposelnostjo, prizadeti pa ima možnost dokazovati, da so dani podatki pomanjkljivi oziroma napačni. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožničino pritožbo proti odločbi enote Republiškega zavoda za zaposlovanje z dne 18.3.1992, s katero ji je bila priznana pravica do denarnega nadomestila med brezposelnostjo. Tožena stranka v obrazložitvi navaja, da je organ prve stopnje pravilno izbral ugodnejšo osnovo za izračun nadomestila na podlagi potrdila podjetja z dne 25.12.1992, od katere je na podlagi 21. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 5/91, 12/92 - ZZZPB) bilo pravilno odmerjeno nadomestilo. Za zatrjevani višji mesečni osebni dohodek ni podlage v spisih, niti tožnica ni navajala, na kakšni podlagi je opravila izračun višjega osebnega dohodka, ki bi ga morala prejemati.
sodba II U 408/2010
Ker tožnikov mesečni prihodek v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, je organ za brezplačno pravno pomoč tožnikovo prošnjo utemeljeno zavrnil. Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ker je ugotovil, da tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja. Tožnik je samska oseba, v zadnjih treh mesecih pred mesecem vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči pa je njegov prihodek znašal v skupnem znesku 1.378,06 €, kot je razvidno iz potrdila ZPIZ. Povprečni mesečni dohodek tožnika v navedenem obdobju torej znaša 459,35 € in torej presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve, in znaša 459,04 €. Ker tožnik ne izpolnjuje pogojev iz 13. člena Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP, Uradni list RS, št. 48/2001, 50/2004, 23/2008), je organ za brezplačno pravno pomoč tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrnil.
UPRS sodba I U 610/2014
Višina denarnega nadomestila za nastanitev na zasebnem naslovu osebi z mednarodno zaščito, ki ima lastne dohodke ali ji je preživljanje zagotovljeno kako drugače, se določi tako, da se od denarnega nadomestila odšteje višina povprečnih lastnih dohodkov, ki jih je oseba z mednarodno zaščito oziroma so jih zavezanci, ki so jo v skladu s predpisi RS dolžni in zmožni preživljati, prejeli v preteklih treh mesecih pred mesecem vložitve zahtevka. Pri tem, kaj se odšteje, je pomembno zgolj to, kaj je oseba z mednarodno zaščito prejela v zadnjih treh mesecih pred mesecem vložitve zahtevka. Ni pa določeno, da bi moral imeti prosilec v zadnjih treh mesecih pred mesecem vložitve zahtevka že priznan status osebe z mednarodno zaščito kot pogoj za to, da se lastni dohodek odšteje.
sodba I U 1177/2012
Organ za BPP je tožnico pravilno štel kot samsko osebo.
sodba III U 352/2010
Vrnjeno preplačilo je dohodek, s katerim je lahko tožeča stranka prosto razpolagala in ne predstavlja začasno vrnjenega kredita, ker je bil prejet v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge, zato se upošteva med dohodke tožeče stranke. Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v Kopru zavrnilo prošnjo tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči z dne 16. 7. 2010. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa tožena stranka navaja, da je tožeča stranka vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v preiskovalni zadevi. Iz podatkov, ki jih je pridobila tožena stranka izhaja, da je tožeča stranka državljanka Republike Slovenije in živi v skupnem gospodinjstvu s hčerko, ki se redno šola in jo je dolžna preživljati. V zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje je prejela skupno 1.704,88 EUR neto plače, prejema pa tudi otroški dodatek v višini 106,32 EUR, hčerka pa štipendijo v znesku 59,63 EUR. Iz potrdila banke izhaja, da je tožeča stranka na transakcijski račun v obdobju zadnjih treh mesecev prejela 10.940,52 EUR posojila ter 1.188,52 EUR vrnjenega preplačila s stranki leasingodajalca. Tožeča stranka pa plačuje tudi več leasing obrokov v skupnem znesku približno 110 EUR. Tožena stranka je ugotovila, da tožeča stranka ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči po 13. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči, saj povprečni mesečni dohodki na družinskega člana presegajo 2-kratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene storitve, to je 459,04 EUR. Tožeči stranki je kot dohodke skladno s 27. členom Zakona o socialnem varstvu upoštevala prejete neto plače, skladno s 4. odstavkom 27. člena Zakona o socialnem varstvu plačane obroke leasinga ter skladno s 27. členom Zakona o socialnem varstvu 1.188,52 EUR vrnjeno preplačilo, tako, da ugotovljen lastni dohodek tožeče stranke znaša povprečno 537,23 EUR na družinskega člana. Glede na navedeno je prošnjo tožeče stranke zavrnila.

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Od odmerjenega denarnega nadomestila za primer brezposelnosti se obračuna tudi davek od osebnih prejemkov razen, če gre za izplačilo denarnega nadomestila v enkratnem znesku (ZDOH - 16. člen zakona o dohodnini, Uradni list RS, št. 48/90 in 34/91, v zvezi s členom 21. in 27. zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, Uradni list RS, št. 8/91 in 12/92).

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo proti odločbi enote Republiškega zavoda za zaposlovanje, s katero je bila tožniku priznana pravica do denarnega nadomestila med brezposelnostjo. Ugotovila je, da neto znesek denarnega nadomestila v višini, ki ga je tožnik prejel med brezposelnostjo, ni nižji od minimalnega denarnega nadomestila po zakonu. Po 3. odstavku 21. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti denarno nadomestilo ne sme biti nižje od 80 % zmanjšanega osebnega dohodka po zakonu. Zmanjšanje zajamčenega osebnega dohodka pomeni odbitje prispevkov in davkov, ki se obračunavajo od zajamčenega osebnega dohodka. Tako zmanjšan osebni dohodek pa je tedaj znašal 6.400 SIT. Tožnik v tožbi smiselno navaja, da je zajamčeni osebni dohodek, ki je bil določen z odlokom o določitvi zajamčenega osebnega dohodka, objavljenim v Uradnem listu RS, št. 4/92, znašal 12.400 SIT in da ne obstaja zakon ali drug predpis, ki bi določal zmanjšani zajamčeni osebni dohodek. Tožena stranka je v izpodbijani odločbi nepravilno uporabila materialni predpis. Tožnik tudi navaja, da tožena stranka v postopku pred izdajo odločbe ni ravnala po pravilih postopka, ker dejansko stanje ni bilo pravilno ugotovljeno. Tožnik predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi ter toženi stranki naloži doplačilo denarnega nadomestila do zneska 80 % zajamčenega osebnega dohodka in povrnitev stroškov upravnega spora v znesku 6.900 SIT.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe in navaja, da se zmanjšanje zajamčenega osebnega dohodka nanaša na obveznost plačevanja prispevkov po zakonu o prispevkih za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno varstvo in zaposlovanje in na obveznost plačevanja davka po zakonu o dohodnini. Po 8. točki 17. člena zakona o dohodnini se davka od osebnih prejemkov ne plačuje od denarnih nadomestil, izplačanih v enkratnem znesku, kar pa v primeru tožnika ni podano.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča ni utemeljena tožbena trditev, da izpodbijana odločba temelji na nepravilno ugotovljenem dejanskem stanju, saj so bile v upravnem postopku pravilno ugotovljene vse okoliščine, ki so pravno pomembne za odločitev o pravici do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti in o višini nadomestila, ki jih določa zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZPB, Uradni list RS, št. 5/91). Tožena stranka je v izpodbijani odločbi tudi pravilno uporabila materialni predpis glede višine odmerjenega denarnega nadomestila v bruto znesku. Tožniku je bilo z odločbo prve stopnje odmerjeno nadomestilo v znesku 10.747,00 SIT, kar je več kot 80 % zajamčenega osebnega dohodka, določenega z odlokom o določitvi zajamčenega osebnega dohodka (Odlok - Uradni list RS, št. 4/92), po katerem znaša zajamčeni osebni dohodek 12.400,00 SIT. Od tako odmerjenega denarnega nadomestila pa se po določbi 1. odstavka 21. člena ZZZPB obračuna prispevke po stopnjah, določenih s predpisi o prispevkih za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno varstvo in zaposlovanje, po določbah zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 48/90 in 34/91) pa davek od osebnih prejemkov. Tako prispevke kot davek obračuna izplačevalec denarnega nadomestila. Izpodbijana odločba je torej pravilna in zakonita in sodišče tožbi ni moglo ugoditi.

Sodišče je svojo odločitev oprlo na 2. odstavek 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je v skladu s 4. členom ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) smiselno uporabilo kot republiški predpis.