Sodba U 770/92 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Tožbi se ugodi in se odločba Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije z dne 11.8.1992 odpravi.

[JEDRO]

Nevarnost za javni red se ugotavlja v ugotovitvenem postopku po ZUP. Pri tem ni mogoče upoštevati izbrisanih kazenskih sodb. Tek kazenskih postopkov (če je to edina dejanska podlaga) je podlaga za prekinitev postopka.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo vlogo za pridobitev državljanstva Republike Slovenije. V obrazložitvi odločbe tožena stranka ugotavlja, da tožnik sicer izpolnjuje pogoje za pridobitev državljanstva po 1. odstavku 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije, toda, ker je bil leta 1975 pravnomočno obsojen zaradi dveh kaznivih dejanj, zaradi dveh kaznivih dejanj (protipravna pridobitev premoženjske koristi in nasilništvo) pa kazenski postopek spet teče, tožena stranka ocenjuje, da zaradi ponavljanja istovrstnih kaznivih dejanj obstaja razlog nevarnosti za javni red iz 8. točke 10. člena navedenega zakona. Sklicujoč se na diskrecijsko pravico iz 3. odstavka 40. člena zakona tožnikovo vlogo zavrača.

V tožbi tožnik navaja, da tožena stranka ni preverila podatkov, ki jih je dobila od svojih organov in tožnika niti zaslišala ni. Trdi, da ugotovljeno dejansko stanje nima podlage v pravnomočnih sodnih odločbah, kazni pa sta izbrisani. V teku sta sicer res dva kazenska postopka (zaradi kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe in zaradi suma kaznivega dejanja igranja na srečo), vendar njegova odgovornost ni dokazana. Meni, da kot najemnik lokala - gostilne ni odgovoren, če pijanci in druge osebe ne spoštujejo javnega reda in miru, zaradi česar je bil sam večkrat prisiljen klicati intervencijske organe. Navaja, da je žena in njegova družina dobila slovensko državljanstvo, s sklicevanjem na diskrecijsko pravico pa se njemu zavrača, česar ne razume. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri svoji odločitvi in predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba je utemeljena, kolikor uveljavlja nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in kršitev pravil postopka.

Po določbi 3. odstavka 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 30/91-I) ima tožena stranka pravico, da po prostem preudarku zavrne vlogo za pridobitev državljanstva Republike Slovenije, čeprav vlagatelj izpolnjuje vse pogoje po 1. odstavku navedenega člena, če so podani razlogi iz 8. točke 1. odstavka 10. člena tega zakona - to je, da bi sprejem take osebe v državljanstvo Republike Slovenije predstavljal nevarnost za javni red, varnost ali obrambo države.

Ker zakon o državljanstvu Republike Slovenije za postopke po 40. členu navedenega zakona nima posebnih določb o ugotovitvenem postopku in o vsebini obrazložitve odločbe, veljajo glede tega določbe zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), kar med drugim pomeni, da bi morala tožena stranka, preden je odločila po prostem preudarku, pravilno in popolno ugotoviti dejansko stanje, tožniku dati možnost, da sodeluje v postopku ter v obrazložitvi odločbe navesti vsa bistvena dejstva in okoliščine ter dokaze, na podlagi katerih ugotavlja obstoj nevarnosti za javni red. V odločbi, ki se izda po prostem preudarku, je treba navesti tudi razloge, zakaj je po prostem preudarku tako odločeno (2. in 3. odstavek 209. člena ZUP). Izpodbijana odločba take vsebine nima.

Ko tožena stranka v tem primeru ugotavlja obstoj nevarnosti za javni red, izhaja le iz dveh pravnomočnih sodb iz leta 1975 in iz dveh kazenskih postopkov, ki sta v teku. Toda tožnik trdi, da sta obe obsodbi iz leta 1975 izbrisani, kar je glede na izrečeno enotno kazen v sodbi okrožnega sodišča z dne 4.2.1975 (7 mesecev zapora pogojno za 2 leti) in v sodbi občinskega sodišča z dne 11.6.1975 (400 din denarne kazni), ki sta med predloženimi upravnimi spisi, možno. Če gre torej za izbrisani obsodbi, teh okoliščin tudi pri ugotavljanju nevarnosti za javni red ni več mogoče upoštevati, zgolj tek kazenskih postopkov pa za ugotavljanje navedenega razloga (če je to edina dejanska podlaga) tudi ni dovolj. Tek kazenskega postopka je podlaga le za prekinitev upravnega postopka, ki je bil uveden na tožnikovo vlogo za pridobitev državljanstva (144. in naslednji členi ZUP).

Ker torej v upravnem postopku dejanske okoliščine v bistvenih točkah niso bile popolno ugotovljene in niso bila dovolj upoštevana pravila postopka, kar bi lahko vplivalo na rešitev zadeve, sodišče ne more rešiti spora. Zato je tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 2. odstavka 39. člena zakona o upravnih sporih. Določbe zakona o upravnih sporih in zakona o splošnem upravnem postopku je sodišče uporabilo kot republiške predpise na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).