Sodba U 66/93 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Tožbi se ugodi in se odpravi odločba Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije z dne 10.12.1992.

[JEDRO] Kršena so pravila upravnega postopka, če stranka ni bila zaslišana in ji ni bila dana možnost, da se izjavi o zbranih podatkih.

[OBRAZLOŽITEV] Z izpodbijano odločbo tožena stranka ni ugodila prošnji tožnice za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije po 12. členu zakona o državljanstvu Republike Slovenije. Tožena stranka v izpodbijani odločbi ugotavlja, da tožnica ne izpolnjuje pogoja iz 1. odstavka 12. člena navedenega zakona, ker pred vložitvijo prošnje ni dejansko živela neprekinjeno vsaj 1 leto v Sloveniji. Tožnica pa v tožbi navaja, da je z efektivnim delom v Berlinu prenehala 1990. leta in da je v Berlin odhajala največ za 8 dni na vsake 3 mesece. Zaradi te odsotnosti pa ni mogoče šteti, da ni dejansko živela v Sloveniji. Krajevna skupnost in številne priče lahko potrdijo, da že od leta 1990 dalje dejansko živi v Sloveniji. Tožena stranka je vložila odgovor na tožbo, v katerem navaja, da je iz dopisa Sekretariata za notranje zadeve občine razvidno, da tožnica še vedno živi v Nemčiji. Tožba je utemeljena. Sodišče ugotavlja iz podatkov v upravnem spisu, da tožnica v postopku ni bila zaslišana in ji ni bila dana možnost, da se izjasni o zbranih podatkih, zato so bila kršena pravila upravnega postopka, dejstva in okoliščine, ki so za odločitev pomembne - ali je tožnica dejansko živela v Sloveniji vsaj 1 leto neprekinjeno pred vložitvijo prošnje za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije - pa niso bile zanesljivo ugotovljene (135. člen zakona o splošnem upravnem postopku). Tožena stranka je preuranjeno zaključila, da tožnica ni dejansko živela neprekinjeno 1 leto v Sloveniji, čeprav je tak zaključek lahko naredila tudi iz navedb tožnice v prošnji za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije. Zaradi navedene kršitve pravil postopka in nepopolne ugotovitve dejanskih okoliščin je sodišče moralo na podlagi določb 2. odstavka 39. člena zakona o upravnih sporih izpodbijano odločbo odpraviti, da na ta način omogoči toženi stranki odpravo navedenih pomanjkljivosti v upravnem postopku. Ugotoviti bo treba, kdaj se je tožnica upokojila, oziroma kdaj je prenehala z delom v Nemčiji, kako pogosto ter za koliko časa je odhajala v Nemčijo (z vpogledom v potni list) in še eventuelno druge okoliščine, iz katerih bi se dalo ugotoviti, kje je tožnica dejansko živela pred vložitvijo prošnje za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije in o tem zaslišati tudi tožnico. Določbe zakona o splošnem upravnem postopku in zakona o upravnih sporih je sodišče uporabilo kot predpise Republike Slovenije v skladu z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).