Sodba U 784/92-7 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Davčni dolg lahko odpiše le občinski izvršni svet na predlog davčnega organa.

[OBRAZLOŽITEV]

Tožnik je z vlogo z dne 28.3.1992 podal organu prve stopnje vlogo za preložitev plačila obveznosti za dobo treh mesecev in ureditev stanja obresti, nastalih od 1.1.1991 do 28.3.1992. Republiška uprava za javne prihodke - izpostava je z odločbo z dne 23.4.1992 delno ugodila tožbenemu zahtevku in dovolila odlog plačila prispevkov iz zavarovalne osnove za mesece marec, april, maj in junij 1992 in davka iz obrtne dejavnosti za mesec april, maj, junij in julij 1992 do 31.7.1992. V obrazložitvi je še navedla, da ni osnove za odpis obresti iz dosedaj nastalih obveznosti.

Tožena stranka je tožnikovo pritožbo zavrnila. Med drugim je navedla, da mu davčni organ ni mogel odpisati obresti, ker za odpis že zapadlih davčnih obveznosti in obresti ni imel zakonske podlage. Le izvršni svet občinske skupščine lahko namreč na obrazložen predlog davčnega organa odloči, da se zavezancu davčni dolg v celoti ali deloma odpiše, če bi se z izterjavo spravilo v nevarnost nujno preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov.

Tožnik v tožbi navaja, da bi svoje obveznosti do davčne uprave poravnal, če bi njegovi naročniki redno poravnavali svoje obveznosti. Smiselno predlaga, da se izpodbijana odločba odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo predlaga zavrnitev tožbe iz razlogov, razvidnih iz izpodbijane odločbe.

Tožba ni utemeljena.

Tožena stranka je v izpodbijani odločbi tožniku pravilno pojasnila, da le izvršni svet občinske skupščine lahko na obrazložen predlog davčnega organa odloči, da se zavezancu davčni dolg v celoti ali deloma odpiše, če bi se z izterjavo spravilo v nevarnost nujno preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov (1. odstavek 114. člena zakona o dohodnini, Uradni list RS, št. 48/90, 34/91-I in 14/92 - prečiščeno besedilo - ZDOH). V 2. odstavku 114. člena je še določeno, da lahko občinski izvršni svet predlaga, da se pri zavezancih, ki so lastniki nepremičnega premoženja, davčni dolg zavaruje z vknjižbo zastavne pravice na njihovih nepremičninah.

Iz citiranih zakonskih določb torej izhaja, da prvostopni davčni organ (in ne zavezanec) lahko predlaga občinskemu izvršnemu svetu odpis davčnega dolga, seveda pa to lahko stori le, če bi ugotovil, da bi bilo z izterjavo ogroženo nujno preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov. Ker prvostopni organ ni našel osnove za odpis obresti oziroma za predložitev ustreznega predloga izvršnemu svetu, tožnik ne more iz tega razloga izpodbijati odločbe tožene stranke. Izrek sodbe temelji na določbi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki se uporablja kot republiški predpis po 1. odstavku 4. člena ustavnega zakona o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).