Sklep II Ips 74/93 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Reviziji se ugodi, sodbi sodišč prve in druge stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

[JEDRO] Ni mogoče ugoditi zahtevku za zvišanje preživnine, če bi moral preživninski zavezanec pri plačevanju višje preživnine zaradi slabega zdravstvenega stanja iskati pomoč pri socialnem skrbstvu, da bi si zagotovil primerno pomoč in oskrbo doma ali v domu za stare.

[OBRAZLOŽITEV] Sodišče prve stopnje je naložilo tožencu, da plačuje namesto preživnine, ki bi po vseh uskladitvah preživnin od 1.7.1992 dalje znašala 554,00 SIT mesečno, od 5.3.1992 dalje po 3.000,00 SIT mesečno. Višji tožničin zahtevek (glede nadaljnjih 1.000,00 SIT mesečno) je zavrnilo. Toženčevo pritožbo proti tej sodbi je sodišče druge stopnje zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Toženec je vložil proti sodbi sodišča druge stopnje revizijo, v kateri poudarja, da boluje za rakom in da je bil sedaj že na drugi operaciji. Je nepokreten in potreben stalne pomoči in nege. Vse to mora plačati in tako zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ne more plačevati preživnine po 3.000,00 SIT mesečno, katero mu je sodišče naložilo od vložitve tožbe dalje. Smiselno predlaga, da revizijsko sodišče tožničin zahtevek za zvišanje preživnine zavrne. Revizija je bila vročena Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil, in tožeči stranki, ki je nanjo odgovorila. V odgovoru izpodbija revizijske navedbe in predlaga zavrnitev revizije. Revizija je utemeljena. Ker toženec v reviziji ni navedel revizijski razlogov, je revizijsko sodišče izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti preizkusilo glede bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 354. člena Zakona o pravdnem postopku, katere ni ugotovilo, in glede pravilne uporabe materialnega prava. Po ugotovitvah sodišča prve stopnje je bila tožnici določena preživnina v znesku 100 din z razvezno sodbo, ker tedanja tožničina pokojnina ni zadoščala niti za njeno oskrbo v domu, kjer se je nahajala že takrat. Sodišči prve in druge stopnje ugotavljata, da obstajajo na tožničini strani spremenjene okoliščine, ker si zaradi dolgotrajnega pomanjkanja finančnih sredstev ni mogla obnavljati obleke in obutve, kar predstavlja sedaj nujne izdatke. Toženčevo zdravstveno stanje se sicer poslabšuje, vendar ima v primeru potrebe možnost uveljavljati zahtevek za pomoč in postrežbo pri Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Kolikor bi mu pokojnina (skoraj dvakrat večja od tožničine) ne zadoščala za ev. domsko oskrbo, mu bo oskrbo tako kot tožnici delno krila država. V tem primeru pa bi tudi lahko zahteval znižanje preživnine. Spremenjene okoliščine predstavljajo po 5. odstavku 132. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS št. 15/76 in 1/89) podlago za spremembo odločitve sodišča o preživnini. Tudi pri odločanju o spremembi preživnine pa ni mogoče prezreti določbe 81. člena citiranega zakona, po kateri se naloži preživnina v breme razvezanega zakonca ustrezno njegovim možnostim. S tem, da sta se sodišči prve in druge stopnje pri presoji toženčevih zmožnosti plačevanja višje preživnine oprli v bistvu na višino toženčeve pokojnine, ne da bi kompleksno ugotovili in ocenili njegove potrebe, zdravstveno stanje ter premoženjske in socialne razmere, je bilo materialno pravo zmotno uporabljeno. Prezreti ni mogoče, da se toženec obravnave ni udeležil in da ves čas postopka zatrjuje, da je zaradi operacij na črevesju nepokreten, zaradi česar potrebuje stalno nego in postrežbo. Njegovo slabo zdravstveno stanje in potreba po tuji pomoči sta razvidna tudi iz dopisa Centra za socialno delo v katerem je omenjeno, da je tožencu predlagana domska oskrba. Vse te okoliščine bi bilo treba ob pravilni uporabi materialnega prava pred odločanjem razčistiti. Revizijsko sodišče je sodbi sodbi prve in druge stopnje po določbi 2. odstavka 395. člena ZPP razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ponovnem postopku bo treba po ugotovitvi vseh zgoraj navedenih okoliščin presoditi, koliko so dejansko podane toženčeve zmožnosti plačevanja višje preživnine. V primeru, da se ugotovi, da toženec spričo povečanih stroškov oskrbe zaradi slabega zdravstvenga stanja, višje preživnine ne bi mogel plačevati, bo treba tožničin zahtevek zavrniti. Ne bi bilo mogoče ugoditi zahtevku, če bi bil toženec pri plačevanju višje preživnine prisiljen iskati pomoč socialnega skrbstva zaradi lastne potrebne pomoči in oskrbe doma ali v domu za stare.