Sklep I R 26/2008 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Za odločanje v tej zadevi se določi Višje sodišče v Ljubljani.

[JEDRO]

Če bi v zadevi na pritožbeni stopnji odločalo Višje sodišče v B. kot krajevno in stvarno pristojno sodišče oziroma sodniki tega sodišča, ki imajo nedvomno vsakodnevne stike s toženko, ki je njihova kolegica, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.

[OBRAZLOŽITEV]

Med pravdnima strankama je v teku pravdni postopek zaradi plačila 1.766,73 EUR oziroma 2.400,10 EUR po nasprotni tožbi. Okrajno sodišče v A. je s sodbo z dne 26.5.2006 delno ugodilo tožbenemu zahtevku in zahtevku po nasprotni tožbi. Tožeča stranka oziroma tožena stranka po nasprotni tožbi je zoper ugodilni del sodbe po nasprotni tožbi vložila pritožbo. Višje sodišče v B., ki je v obravnavani zadevi krajevno in stvarno pristojno na pritožbeni stopnji, je predlagalo prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče, ker je druga tožena stranka sodnica na civilnem oddelku tega sodišča.

Predlog je utemeljen.

Določilo 23. člena Ustave Republike Slovenije predvideva pravico do sodnega varstva, iz katere izhaja tudi zahteva, da sodišče pri postopanju v konkretni zadevi ustvari oziroma ohrani videz nepristranskosti. Po stališču Evropskega sodišča za človekove pravice sta za obstoj nepristranskosti sojenja odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča v konkretnem primeru, kot tudi objektivni kriterij, kjer gre za presojo, ali je sodnik v postopku zagotavljal uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja torej ni pomembno zgolj to, da je nepristranskost sojenja dejansko zagotovljeno, temveč se mora odražati tudi navzven. Gre za tako imenovani videz nepristranskosti sojenja. V nasprotnem primeru sta lahko ogrožena tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.

Pomemben procesni institut, s katerim se zagotavlja ustavna pravica do nepristranskega sojenja, je delegacija pristojnosti (67. člen Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 73/07 - ur. p. b., v nadaljevanju ZPP). Pravni standard "drugih tehtnih razlogov" zajema različne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak lahko nanj vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. Mednje po oceni Vrhovnega sodišča spada tudi s strani predlagajočega sodišča zatrjevana okoliščina, da je druga toženka sodnica civilnega oddelka Višjega sodišča v B. Če bi v zadevi na pritožbeni stopnji odločalo to sodišče kot krajevno in stvarno pristojno sodišče oziroma sodniki tega sodišča, ki imajo nedvomno vsakodnevne stike s toženko, ki je njihova kolegica, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.

Ker uveljavljane okoliščine utemeljuje prenos krajevne pristojnosti, je Vrhovno sodišče za odločanje v zadevi na pritožbeni stopnji določilo Višje sodišče v Ljubljani.